Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, vidi priložnosti za rast na trgih nekdanje Jugoslavije, vključno z Albanijo in nebančnimi dejavnostmi. Skupina NLB je v tretjem četrtletju zabeležila 21-odstotno rast čistega dobička, kar je najboljši rezultat po letu 2023. Ob tem je Brodnjak kritičen do dogajanja na sodiščih v zvezi s posojili v švicarskih frankih.

Skupina NLB je v prvih devetih mesecih leta čisti dobiček povečala na 412 milijonov evrov, kar je odstotek več kot v enakem obdobju lani. V tretjem četrtletju se je dobiček v četrtletni primerjavi okrepil za 20 odstotkov na 159,6 milijona evrov, ob rasti obrestnih in neobrestnih prihodkov. Banka načrtuje tudi nakup večinskega deleža Deželne banke Slovenije.

NLB je v tretjem četrtletju 2026 ustvarila 159,6 milijona evrov čistega dobička, kar je 21 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in najboljši četrtletni rezultat po koncu leta 2023. Skupni dobiček po devetih mesecih znaša 412 milijonov evrov, banka pa se približuje zastavljenemu poslovnemu načrtu rasti. Glavnino dobička bančna skupina ustvari v Sloveniji in Srbiji.

NLB je v prvih devetih mesecih leta 2026 ustvarila 412 milijonov evrov čistega dobička, kar predstavlja petinsko rast. Čisti prihodki banke so se medletno povečali za sedem odstotkov. Gre za izjemno uspešno poslovno leto največje slovenske banke.

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, je na konferenci Energetika 2026 poudaril, da Slovenija za velike energetske projekte, kot je JEK2, nima težav z denarjem, temveč s pomanjkanjem dolgoročnih razvojnih odločitev. Opozoril je, da mora država jasno opredeliti, kakšno gospodarstvo želi razvijati in kako bo financirala prihodnjo gospodarsko rast ob staranju prebivalstva. Kritiziral je prevelik delež javnih sredstev za tekočo porabo in premalo naložb v produktivne projekte ter pozval k odločnejšemu ukrepanju pri strateških infrastrukturnih naložbah.