Strošek zadolževanja Francije, tretje najbolj zadolžene članice EU, se je letos povečal dvakrat bolj kot v Sloveniji, kar vpliva tudi na višje obrestne mere za slovenske državne obveznice. Rast stroška zadolževanja je povezana z ukrepi ECB zaradi višje inflacije. Čeprav ima EU mehanizme za pomoč Franciji, ta ni brezpogojna.

Članek opisuje zaostrovanje notranjepolitične in javnofinančne krize v Franciji, drugem največjem gospodarstvu evrskega območja, ki ga spremljajo množični protesti in vse večji javni dolg. Zaradi vse manjšega manevrskega prostora vlade se pojavljajo skrbi, da bi se težave lahko prepletle v krizo s posledicami, ki bi segale prek francoskih meja. To bi lahko ogrozilo stabilnost celotnega območja z evrom.

Članek analizira francoske nemire kot posledico desetletij politične naivnosti pri vprašanju priseljevanja in integracije, kjer so politične elite namesto odločnega uveljavljanja skupnih pravil ponujale le deklaracije in se izogibale neprijetnim vprašanjem. Avtor opozarja, da toleranca brez jasnih pravic in odgovornosti vodi v politično nemoč ter da je Evropa, vključno s Slovenijo, dolžna iz francoskih izkušenj potegniti nauke.

Francijo pretresajo nasilni protesti, ki so posledica globokega nezadovoljstva zaradi nizkih plač, visokih davkov in občutka gospodarskega nazadovanja. Avtor v mnenjskem članku analizira, da gre za krizo zaupanja v politični sistem ter gesla svobode in enakosti. Dogajanje v Franciji je pomembno tudi za Slovenijo, saj opozarja na podobne družbene napetosti v Evropi.