Stroški gradnje stanovanjskih stavb so se v Sloveniji v zadnjih desetih letih povečali za približno 45 odstotkov, kar je pod evropskim povprečjem, medtem ko so tržne cene nepremičnin v istem obdobju poskočile za skoraj 120 odstotkov. Raziskava kaže, da za ekstremno rast cen niso krivi le višji stroški gradnje, ampak predvsem omejena ponudba stanovanj, zemljišč ter dolgotrajni postopki. Strokovnjaki opozarjajo, da brez globokih reform na področju prostorskega načrtovanja in davkov cene ne bodo padle.

Vrednosti izvoza in uvoza blaga v Sloveniji sta bili maja 2026 višji kot leto prej, k čemur so pomembno prispevali posli oplemenitenja. Brez njih bi bile rasti zmernejše. Trgovinski primanjkljaj je znašal 1,2 milijarde evrov.

Indeks nabavnih menedžerjev S&P Global se je v evrskem območju junija z 48,5 točke dvignil na 50, kar kaže na okrevanje poslovne aktivnosti. Rast indeksa je pozitiven signal za gospodarstvo Slovenije, ki je tesno povezano z območjem evra. Podatki nakazujejo morebitno krepitev gospodarskih obetov v drugi polovici leta.

V prvem četrtletju so cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji medletno narasle za 9,3 odstotka, kar je precej nad povprečjem EU (5,1 %) in evrskega območja (4,7 %). Četrtletna rast je v Sloveniji znašala 2,9 odstotka, medtem ko je bila v EU 1,2-odstotna. Slovenija tako ostaja med državami z nadpovprečno rastjo cen nepremičnin.

Inflacija v evrskem območju se je junija znižala na 2,8 odstotka, vendar Slovenija ostaja nad povprečjem s 3,7-odstotno rastjo cen. Največji dejavnik ostaja energija, čeprav se cenovni pritiski postopoma umirjajo. Slovenija se tako še naprej sooča z nadpovprečnim draženjem življenjskih stroškov.

Cene stanovanj v Sloveniji vztrajno rastejo, dostopnost za mlade pa se slabša. Strokovnjaki večjega padca cen ne pričakujejo, ključni problem je pomanjkanje stanovanj. Država načrtuje ukrepe, a bodo učinki vidni šele čez leta.

Slovensko gospodarstvo je v prvem četrtletju 2026 ustvarilo presežek v transakcijah s tujino v višini 265 milijonov EUR (1,5 % BDP), kar kaže na visoko konkurenčnost podjetij. Hkrati je sektor države zabeležil primanjkljaj v višini 607 milijonov EUR (3,5 % BDP). Podatki, ki jih je objavil SURS, potrjujejo dolgoletni trend, kjer podjetniški presežki uravnotežijo javnofinančni primanjkljaj. 📈🇸🇮

Medletna inflacija v območju evra se je junija znižala na 2,8 odstotka, predvsem zaradi nižjih cen energije. V Sloveniji je inflacija s 3,7 odstotka ostala nadpovprečna, kar je več od evrskega povprečja. Osnovna inflacija je pri 2,4 odstotka še vedno nad ciljem ECB.

Letna inflacija v Sloveniji je junija 2026 znašala 3,6 %, mesečna pa 0,8 %. Največ k letni rasti so prispevale podražitve stanovanj, vode, elektrike in goriv, k mesečni pa višje cene počitniških paketov. V prvi polovici leta so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 3,5 %.

V članku je navedeno, da je junijska letna inflacija v Sloveniji znašala 3,6 odstotka, kar je višje od povprečja evroobmočja. Na mesečni ravni so se cene zvišale za 0,8 odstotka, predvsem zaradi višjih cen počitniških paketov. Rast cen je najbolj izrazita pri stanovanjskih stroških, prevozu in zdravstvu.

Medletna inflacija v Sloveniji je junija ostala pri 3,6 odstotka. Državni primanjkljaj je v prvem četrtletju znašal 607 milijonov evrov, javni dolg pa se je znižal na 64,8 odstotka BDP. Najbolj so se podražila stanovanja, voda in energenti ter storitve.