Avtor analize Jože P. Damijan zanika navedbe, da bi gospodinjstva morala obvezno prispevati k financiranju drugega bloka jedrske elektrarne (Jek 2). Pojasnjuje, da gre za model prostovoljnih vlaganj, pri katerih bi vlagatelji v zameno dobili cenejšo elektriko. Namen analize je prikazati možnosti sodelovanja, ne pa uvedba nove dajatve.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak meni, da Slovenija za velike energetske projekte, kot je JEK2, ne primanjkuje denarja, ampak ji manjkajo jasne dolgoročne razvojne odločitve. Opozoril je, da se je državni proračun močno povečal, a je premalo sredstev namenjenih produktivnim naložbam. Po njegovem mnenju Slovenija potrebuje strateško industrijsko in energetsko politiko, sicer tvega izgubo proizvodnje in konkurenčnosti.

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, je na konferenci Energetika 2026 poudaril, da Slovenija za velike energetske projekte, kot je JEK2, nima težav z denarjem, temveč s pomanjkanjem dolgoročnih razvojnih odločitev. Opozoril je, da mora država jasno opredeliti, kakšno gospodarstvo želi razvijati in kako bo financirala prihodnjo gospodarsko rast ob staranju prebivalstva. Kritiziral je prevelik delež javnih sredstev za tekočo porabo in premalo naložb v produktivne projekte ter pozval k odločnejšemu ukrepanju pri strateških infrastrukturnih naložbah.

Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je spremenil stališče glede referenduma o projektu JEK 2, ki ga je nekoč zahteval, zdaj pa trdi, da ni potreben. Njegova napoved, da bo projekt pripeljal do točke, ko ga ne bo več mogoče ustaviti, spominja na sporno gradnjo TEŠ 6. Kritiki opozarjajo na avtoritarne težnje in visoke stroške, ki bi lahko presegli 14 milijard evrov.

Razprava o financiranju drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK 2) se zaostruje: premier Janša zavrača morebitno dodatno obremenitev gospodinjstev s 14 evri na mesec, medtem ko opozicijska Svoboda zahteva referendum in opozarja ministra Vrtovca. Po mnenju premierja so zdaj na voljo ugodni evropski viri, ki naj bi kritje naložbe omogočili brez dodatnih bremen za ljudi. Opozicija pa vztraja, da mora o tako velikem projektu odločati ljudstvo na referendumu.

Premier Janez Janša je ob vladnem obisku jugovzhodne regije povedal, da za gradnjo drugega bloka nuklearke niso potrebni novi davki, saj so na voljo ugodni viri financiranja evropskih bank. Meni, da je jedrska energija edini znani vir za zeleni prehod Evrope, in obžaluje, da so jo v preteklosti obravnavali kot problem. S tem se je odzval na študijo o možnostih financiranja projekta, ki omenja tudi prispevek gospodinjstev na položnicah.

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je napovedal spremembe zakonodaje za omejitev pritožb civilnih iniciativ pri večjih infrastrukturnih projektih, kot je tretja razvojna os. Meni, da trenutne blokade zaradi zasebnih interesov škodijo strateškim državnim in gospodarskim ciljem. Napovedal je tudi pospešitev gradnje tretje razvojne osi in obnovo železniške proge proti Beli krajini.

Slovenija se sooča z vse večjo uvozno odvisnostjo električne energije, visokimi cenami in pomanjkanjem investicij v omrežje. Kljub dovolj kapitala za projekte, kot je JEK 2, so glavne ovire dolgotrajni postopki in nestabilno regulativno okolje. Brez strateških odločitev se bo razkorak med potrebami gospodarstva in domačo proizvodnjo še povečal, kar bo breme za odjemalce.

Konferenca Energetika 2026 na Bledu odpira ključna vprašanja financiranja energetskih projektov, posodobitve omrežij in ohranjanja industrijske konkurenčnosti Slovenije ter EU. Osrednje teme vključujejo financiranje gradnje Jeka 2, vlogo plinske infrastrukture in obnovljivih virov ter prihodnjo energetsko politiko Unije. Razprave bodo naslovile tudi, kakšno gospodarsko prihodnost želi Slovenija do leta 2040.