Cene kmetijskih pridelkov v EU so se v drugem četrtletju znižale za 5,8 %, medtem so stroški pridelave zrasli za 4,7 %. Najbolj se je pocenilo mleko (za 16,6 %), slovenski kmetje pa opozarjajo, da nižje odkupne cene ne pomenijo cenejše hrane za potrošnike. Evropska komisija je za pomoč kmetom napovedala 540 milijonov evrov, Slovenija pa za kmetijstvo v letu 2027 načrtuje 659,16 milijona evrov.

Hrana je v Sloveniji danes za tretjino dražja kot pred petimi leti, medtem ko kmetje opozarjajo, da za svoje pridelke dobivajo vse manj. Na ljubljanski tržnici so zaradi obilne jesenske ponudbe nekatere cene znižali, a paradoks visokih cen za kupce in nizkih odkupnih cen za kmete ostaja. Članek odpira vprašanje, kdo v prehranski verigi dejansko ustvarja dobiček.

Slovenija je močno odvisna od uvoza sadja in zelenjave, saj doma pridelamo le dobro tretjino potrebne količine, kmetje pa se ob vremenskih težavah soočajo še s prenizkimi odkupnimi cenami. Kmetijska zbornica opozarja na nujnost večjih vlaganj v namakalne sisteme in rastlinjake ter na umikanje domače hrane s trgovskih polic, medtem ko trgovci zagotavljajo, da povečujejo odkup od lokalnih pridelovalcev. Ob tem so kmetice izpostavile problem neplačanega dela in nizkih pokojnin.

V Sloveniji smo lani zavrgli rekordnih 170.947 ton hrane, kljub temu da je samooskrba s sadjem le 21-odstotna, z zelenjavo 32-odstotna in s krompirjem 34-odstotna. Medtem ko cene zamrznjenega sadja in sveže zelenjave strmo rastejo, nekateri trgovci, kot je Hofer, s projekti donacij pomagajo socialno ogroženim. Članek opozarja na paradoks med ogromnimi količinami zavržene hrane in nizko samooskrbo ter izpostavlja gospodarske in socialne posledice tega pojava.

Slovenija je vse bolj odvisna od uvoza hrane, saj samooskrba s sadjem znaša le 21 odstotkov, z zelenjavo 32 odstotkov, s krompirjem pa 34 odstotkov. V zadnjem letu se je samooskrba še zmanjšala, strokovnjaki pa opozarjajo na potrebo po večjih naložbah v namakalne sisteme in rastlinjake. Ob svetovnem dnevu hrane se tako odpira vprašanje, kako okrepiti domačo pridelavo in zmanjšati ranljivost ob globalnih motnjah.