Evropska plinska skladišča so ob začetku ogrevalne sezone napolnjena le približno 75-odstotno, kar je manj kot prejšnja leta, cene pa že rastejo. V Sloveniji bosta podjetji Istrabenz Plini in Plinarna Maribor z novembrom zvišali ceno zemeljskega plina. Strokovnjaki opozarjajo, da država ni dobro pripravljena na zimo, višji stroški pa se bodo prej ali slej prelili na položnice potrošnikov.

Slovenski prenosni sistem plina, ki ga upravlja družba Plinovodi, z več kot 1.200 kilometri plinovodov povezuje državo z evropskimi energetskimi viri in zagotavlja zanesljivo oskrbo gospodarstva. Zaradi odsotnosti lastnih skladišč in terminala za utekočinjeni plin so ključne čezmejne povezave z Avstrijo, Italijo in Hrvaško, ki so jih v zadnjih letih okrepili. Infrastrukturo postopoma prilagajajo tudi za prenos obnovljivih plinov, kot sta vodik in biometan, v skladu z nacionalnim energetskim načrtom.

Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, ki zvišuje cene energentov in ogroža oskrbo z nafto in plinom, bi lahko vlade držav EU gospodinjstva in podjetja pozvale k zmanjšanju porabe energije. O morebitnih skupnih evropskih ukrepih bodo ministri za energetiko razpravljali prihodnji četrtek, pri čemer je še posebej zaskrbljujoče, da so evropska skladišča plina napolnjena le 74-odstotno, kar je najnižja raven za ta čas po letu 2011. Med možnimi ukrepi so prostovoljni pozivi k varčevanju, pa tudi ciljno usmerjene omejitve porabe v posameznih gospodarskih dejavnostih.

Verjetnost vrnitve k normalnim razmeram na trgu z nafto je po mnenju IEA v prihodnjem letu zelo majhna. Vojna na Bližnjem vzhodu je cene pognala nad 100 dolarjev za sod, pozornost pa preusmerila od podnebnih sprememb. Visoke cene bodo vztrajale zaradi motenj v oskrbi.

Cene nafte so se v azijskem trgovanju ponovno zvišale zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu. Sod teksaške nafte se je podražil na 104,11 dolarja, brent pa na 110,76 dolarja. Trgovci pričakujejo nadaljnjo rast cen življenjskih potrebščin in obrestnih mer.

Cena surove nafte je presegla psihološko mejo 100 dolarjev za sod, kar je povzročilo zaskrbljenost v svetovnem gospodarstvu in zaostrilo geopolitična tveganja na Bližnjem vzhodu. Napetosti v Hormuški ožini in negotovost pred ameriškimi volitvami pretresata borze ter grozita z novim valom draginje v Evropi. Analitiki ne izključujejo možnosti, da bi se cena lahko povzpela do 120 dolarjev, kar bi močno obremenilo evropsko industrijo in pospešilo rast življenjskih stroškov.