Milijarde za jedrsko prihodnost: kdo bo plačal ceno elektrike?



Distribucija Pristranskosti
VEČ POGLEDOV, EN DOGODEK
Ta razdelek združuje več člankov iz različnih virov, ki pokrivajo isto zgodbo. To vam omogoča celovit pogled na to, kako različni mediji poročajo o istem dogodku.
Pokritje iz 3 člankov

Govora je o milijardah: Toliko bi nas pravzaprav lahko stal Jek 2
Direktor Elesa Aleksander Mervar je izdelal analize, po katerih bi lahko jedrska elektrarna Jek 2 ob upoštevanju inflacije stala med 12,4 in 14,8 milijarde evrov. Kot najverjetnejši scenarij navaja vrednost 13,5 milijarde evrov, povprečna stroškovna cena elektrike pa bi po tem scenariju znašala 132,9 evra na megavatno uro. Ob tem opozarjajo na dodatne stroške, kot so gradnja novega stikališča in zagotavljanje rezervnih zmogljivosti.

Zakaj Slovenija sama ne more odločati o ceni elektrike?
Članek pojasnjuje, zakaj Slovenija sama ne more odločati o ceni elektrike, saj je ta odvisna od ponudbe in povpraševanja na povezanem evropskem trgu ter geopolitičnih razmer. Vse večja nihanja cen so posledica rastočega deleža sončnih in vetrnih elektrarn ter dražjih plinskih virov. Tudi gradnja JEK2 po mnenju strokovnjaka ne bi bistveno vplivala na veleprodajne cene v regiji.

Bo JEK2 prinesel cenejšo elektriko? Kaj nas čaka do takrat? (video)
Andrej Vizjak opozarja, da cene elektrike tudi po letu 2030 ne bodo padle, saj bodo odvisne od stroškov novih virov, kot je JEK2. Minister Jernej Vrtovec poudarja, da je Sloveniji drugi blok nuklearne elektrarne nujno potreben, a Vizjak opozarja na možne zamude pri gradnji. Financiranje projekta naj bi potekalo brez neposrednega denarja iz državnega proračuna.
Ta sklop je bil avtomatsko generiran z analizo 3 člankov iz 2 različnih virov. Nazadnje posodobljeno 10. november 2026.
Govora je o milijardah: Toliko bi nas pravzaprav lahko stal Jek 2
Bo JEK2 prinesel cenejšo elektriko? Kaj nas čaka do takrat? (video)