Članek razkriva, da prodajalci kuhane koruze na hrvaških plažah ustvarijo ogromne marže, saj koruzo kupijo za nekaj centov, prodajajo pa jo za pet evrov. Tuji turisti cene ne dojemajo kot visoke, domači gosti pa pogosto negodujejo. Visoke cene so posledica povpraševanja, omejene pridelave in dodatnih stroškov, edina dolgoročna rešitev za znižanje cen pa je sprememba vedenja potrošnikov.

Članek s humorjem opisuje vsakoletno sezonsko selitev Slovencev na hrvaško obalo, kjer iščejo mir, a se soočajo s prenatrpanostjo svojih sodržavljanov. Avtor ironično ugotavlja, da znana pesem Agropopa ne govori o narodni zavesti, temveč prav o tem pojavu begu pred samim seboj. Hkrati opozarja, da se hrvaški turizem prilagaja in da lahko to vpliva na slovenske dopustnike.

Članek analizira turistične rezultate Hrvaške v poletni sezoni 2026, ki po začetnem uspehu kažejo upad obiska in nočitev v juniju. Kljub uradnim optimističnim napovedim so alarmi v hrvaškem turizmu sproženi, vzroke pa iščejo v nogometnem prvenstvu in spremenjenem koledarju šolskih počitnic. Avtor poudarja, da se slovenska obala kot turistična destinacija v tej novi realnosti evropskih počitnic uveljavlja vse bolj.

Kolumna analizira turistične trende na Hrvaškem, kjer kljub rekordnemu številu slovenskih nočitev (3 milijone) obisk stagnira zaradi visokih cen. Avtor ugotavlja, da Hrvaška v Sredozemlju postaja predraga, kar jo postavlja ob bok najdražjim destinacijam, in opozarja na negostoljubne ukrepe, kot je prepoved prodaje alkohola ponoči. Slovenski turisti po mnenju kolumnista rešujejo hrvaško turistično sezono, a za to ne dobijo ustrezne protivrednosti.

Članek primerja cene hotelov na Hrvaškem z destinacijami v Italiji, Grčiji, Španiji, Portugalski in Turčiji, pri čemer ugotavlja, da so hrvaške nastanitve v večini primerov dražje. Izstopa primer Splita, kjer je najdražji hotel štirikrat dražji od tistega v Barceloni. Strokovnjaki opozarjajo, da je razmerje med ceno in kakovostjo na Hrvaškem neugodno, zlasti v srednjem razredu.

Letošnja turistična sezona je po ocenah agencij dobra, a se Slovenci vse pogosteje odpravljajo na dopust z letalom. Razlog so zastoji na cestah zaradi številnih gradbenih del, ki podaljšajo pot do klasičnih destinacij, kot je Hrvaška. Vse več jih namesto morja izbira tudi hladnejše kraje.

Hrvaški turistični delavci se pritožujejo nad slabo sezono, krivijo turistične pasti in navite cene za hitre zaslužke, kar škoduje ugledu in konkurenčnosti. Podatki o višji porabi so zavajajoči, saj jo poganja inflacija, ne večji obisk. Visok DDV in pomanjkanje kakovosti sta ključna strukturna problema, ki odganjata goste.

Članek razkriva, da prodajalci na hrvaških plažah koruzne storže, ki jih kupijo za nekaj centov, turistom prodajajo za pet evrov. Strokovnjaki pojasnjujejo, da visoko ceno poleg povpraševanja določajo tudi stroški poslovanja na plaži in tveganje slabega vremena. Gre za klasičen primer tržnega oblikovanja cen, ki krepi podobo Hrvaške kot drage turistične destinacije.

Cene sadja in zelenjave na hrvaških tržnicah se med mesti močno razlikujejo. Najvišje cene beležijo v obalnih mestih, kot so Dubrovnik, Pulj, Split in Reka, medtem ko so v Slavoniji cene precej nižje. Analiza hrvaškega tržnega informacijskega sistema kaže, da so nekateri pridelki, kot česen in češnjev paradižnik, dosegli ceno tudi do deset evrov za kilogram.

Hrvaško je v prvi polovici leta obiskalo 7,6 milijona turistov, direktor tamkajšnje turistične skupnosti Kristjan Staničić pa napoveduje oster boj za goste. Poudarja, da so cene prilagojene povpraševanju in da je kljub šibkejšemu juniju razlog za zadovoljstvo. Za Slovence kot tretji najštevilčnejši narod je to pomembna informacija o sosednji destinaciji.

Hrvaška po mnenju analitika zaradi zastarele ponudbe izgublja konkurenčni boj z drugimi sredozemskimi destinacijami. Pomanjkanje kakovostnih hotelov, dogodkov in avtentične gastronomije ter visoke cene ovirajo podaljšanje sezone in večjo porabo turistov. Kot priložnosti izpostavlja celinski turizem in boljše izkoriščanje kulturne dediščine.