V Sloveniji plače v javnem sektorju rastejo hitreje kot v zasebnem, kar povečuje razliko med povprečnimi plačami. Plačna reforma v javnem sektorju, ki se izvaja do leta 2028, prispeva k tej rasti. Število zaposlenih v javnem sektorju je preseglo število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, kar ekonomisti vidijo kot potencialno tveganje za javne finance.

Sindikati pozivajo k dvigu vseh plač, ne le minimalne, da se ohrani razmerje med zahtevnostjo dela in plačilom. Statistični podatki kažejo, da so plače v javnem sektorju rasle hitreje kot v zasebnem. Avstrijski investitorji pa opozarjajo na poslabšanje gospodarske klime v Sloveniji.

Sindikati pozivajo k dvigu vseh plač, ne le minimalne, saj bi to porušilo plačna razmerja in razvrednotilo delo. Opozarjajo, da naraščajoči življenjski stroški vplivajo na vse zaposlene, ne le na prejemnike minimalne plače. Delodajalce pozivajo k socialnemu dialogu in zavedanju, da je dobro plačan delavec bolj produktiven.

ZSSS opozarja, da mora zvišanju minimalne plače slediti tudi dvig ostalih plač, saj se sicer porušijo plačna razmerja in razvrednotijo znanje ter odgovornost. Poudarjajo, da naraščajoči življenjski stroški vplivajo na vse zaposlene, ne le na prejemnike minimalne plače. Pozivajo delodajalce k socialnemu dialogu in ukrepanju za pravično plačilo, ki spodbuja produktivnost.

ZSSS poziva k dvigu vseh plač ob zvišanju minimalne plače, saj se s tem ohranjajo plačna razmerja in motivacija zaposlenih. Opozarjajo, da naraščajoči življenjski stroški vplivajo na vse zaposlene, ne le na prejemnike minimalne plače. Delodajalce pozivajo k socialnemu dialogu in zavedanju, da dobro plačan delavec prispeva k produktivnosti.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ob zvišanju minimalne plače pozivajo k dvigu vseh plač. Opozarjajo, da nesorazmerno zviševanje minimalne plače brez dviga ostalih plač ruši plačna razmerja in zmanjšuje motivacijo zaposlenih. Menijo, da je potrebno ohraniti razlike v zahtevnosti delovnih mest ter vrednotenje znanja in izkušenj.