Ob svetovnem dnevu hrane je kmetijski minister Janez Cigler Kralj poudaril pomen povezovanja tradicije in inovacij za prihodnost kmetijstva, med prioritetami pa so krepitev samooskrbe in razvoj kratkih dobavnih verig. Gospodarska zbornica Slovenije je hkrati opozorila na težave kmetijskih in živilskih podjetij, kot so visoki stroški, uvozna odvisnost in izrivanje domačih blagovnih znamk s strani trgovskih verig. Novela zakona o hrani naj bi med drugim izboljšala označevanje živil in zmanjševanje izgub hrane.

Humanitarno skladišče Zveze Anita Ogulin je prvič po letih ostalo brez osnovnih živil, kot sta riž in testenine. Povpraševanje po pomoči narašča, donacij pa je vse manj, zaradi česar so v hudi stiski predvsem družine z otroki, kjer se starši pogosto odpovedujejo obrokom. Organizacija ob svetovnem dnevu hrane poziva k donacijam in poudarja, da humanitarna pomoč ne more nadomestiti sistemskih rešitev za dostojno življenje. Categories: gospodarstvo, lokalno, kriminal Rank: 9/10

Zveza Anita Ogulin opozarja na kritično pomanjkanje hrane v svojem skladišču, kjer je prvič po letih zmanjkalo celo osnovnih živil, kot sta riž in testenine. Povpraševanje po humanitarni pomoči vztrajno raste, zlasti med družinami z zaposlenimi starši, ki se soočajo z vse višjimi življenjskimi stroški. Organizacija poudarja, da humanitarna pomoč ne more nadomestiti sistemskih rešitev, ki bi ljudem zagotovile dostojno življenje.

V Sloveniji smo lani zavrgli rekordnih 170.947 ton hrane, kljub temu da je samooskrba s sadjem le 21-odstotna, z zelenjavo 32-odstotna in s krompirjem 34-odstotna. Medtem ko cene zamrznjenega sadja in sveže zelenjave strmo rastejo, nekateri trgovci, kot je Hofer, s projekti donacij pomagajo socialno ogroženim. Članek opozarja na paradoks med ogromnimi količinami zavržene hrane in nizko samooskrbo ter izpostavlja gospodarske in socialne posledice tega pojava.

Humanitarno skladišče Zveze Anita Ogulin je skoraj prazno, prvič po letih pa je zmanjkalo celo osnovnih živil, kot sta riž in testenine. Povpraševanje po pomoči narašča, vse pogosteje pa se nanjo obračajo tudi zaposleni starši, ki kljub rednim dohodkom težko pokrivajo življenjske stroške. Organizacija opozarja, da gre za sistemsko krizo, saj humanitarna pomoč ne more nadomestiti trajnih rešitev za dostojno življenje.

Zveza Anita Ogulin opozarja, da povpraševanje po humanitarni pomoči v Sloveniji vztrajno raste, prvič po več letih pa je v njihovem skladišču zmanjkalo celo osnovnih živil, kot sta riž in testenine. Vse več revnih družin ima zaposlene starše, a zaposlitev ne zagotavlja več finančne varnosti zaradi draginje in visokih življenjskih stroškov. Organizacija poudarja, da humanitarna pomoč ne more nadomestiti sistemskih rešitev, ki bi ljudem omogočile dostojno življenje.

Humanitarna organizacija Zveza Anita Ogulin opozarja, da je povpraševanje po hrani med družinami z zaposlenimi starši v porastu, prvič po letih pa je v skladišču zmanjkalo celo osnovnih živil. Mnoge družine kljub zaposlitvi živijo na robu finančne varnosti, saj jim dohodki ne zadoščajo več za kritje osnovnih stroškov. Organizacija poziva k donacijam in poudarja potrebo po sistemskih rešitvah za dostojno življenje. (Gospodarstvo, lokalno, politika; ocena 8/10) - Nadaljevanje: V ozadju stiske so nesorazmerja med prihodki, draginja in stanovanjska problematika; mesečno pomoč prejme 200 družin.

Zveza Anita Ogulin ob svetovnem dnevu hrane opozarja, da je njihovo skladišče humanitarne pomoči praktično prazno, prvič po letih pa primanjkuje celo osnovnih živil, kot sta riž in testenine. Povpraševanje narašča predvsem med zaposlenimi starši, ki jih draginja in visoki življenjski stroški potiskajo na rob revščine. Organizacija poudarja, da humanitarna pomoč ne more nadomestiti sistemskih rešitev za dostojno življenje.

Slovenija je vse bolj odvisna od uvoza hrane, saj samooskrba s sadjem znaša le 21 odstotkov, z zelenjavo 32 odstotkov, s krompirjem pa 34 odstotkov. V zadnjem letu se je samooskrba še zmanjšala, strokovnjaki pa opozarjajo na potrebo po večjih naložbah v namakalne sisteme in rastlinjake. Ob svetovnem dnevu hrane se tako odpira vprašanje, kako okrepiti domačo pridelavo in zmanjšati ranljivost ob globalnih motnjah.

Svetovni dan hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, opozarja na pomen dostopne in hranljive hrane ter boj proti lakoti. V Sloveniji več hrane uvozimo kot izvozimo, stopnja samooskrbe pa je visoka le pri medu. Članek podaja podrobne statistične podatke o pridelavi, vzreji, cenah in prehranjevalnih navadah.

Svetovni dan hrane 16. oktobra opozarja na pomen dostopne hrane in boj proti lakoti, Slovenija pa se sooča z nizko samooskrbo, saj več hrane uvozimo kot izvozimo. Statistični podatki kažejo, da je samooskrba stoodstotna le pri medu, medtem ko je pri zelenjavi le 32-odstotna, pri sadju pa 21-odstotna. Cene hrane so se v zadnjem letu nekoliko znižale, a dolgoročno naraščajo, kar vpliva na prehranjevalne navade prebivalcev.