Pet gospodarskih organizacij (GZS, OZS, TZS, ZDS in ZDOPS) je pozvalo k podpori intervencijskega zakona na referendumu, pri čemer poudarjajo, da ne gre za podporo vladi, ampak za korak v pravo smer. Predstavniki so izpostavili ključne ukrepe, kot so nižji DDV na osnovna živila in energente ter administrativne razbremenitve, ki naj bi pomagali gospodarstvu in državljanom. Menijo, da je zakon začetek potrebnih sprememb za boljše pogoje za mlade, podjetja in upokojence.

Sindikati so ob začetku uradne kampanje pred referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki bo 6. decembra, znova opozorili na škodljive posledice zakona, kot so poslabšanje javnega zdravstva, šolstva in dolgotrajne oskrbe. Opozarjajo, da zakon koristi najbogatejšim na račun delavcev in državljanov, ter napovedujejo korektno kampanjo. Referendum bo odločilen za prihodnost države.

Vlada podpira razbremenitev plač, vendar opozarja na visok začetni izpad prihodkov v višini 700 milijonov evrov, ki bi ga povzročil opozicijski predlog novele dohodninskega zakona Boruta Sajovica. Zaradi visokih stroškov in potrebe po vzdržnosti javnih financ bo vlada predlog dopolnila v skladu s koalicijsko pogodbo. Slovenija se sicer uvršča med države z največjo obremenitvijo plač, kar negativno vpliva na privlačnost gospodarstva.

Šest sindikalnih central je pozvalo k zavrnitvi interventnega zakona, ki naj bi po njihovem mnenju koristil le najbogatejšemu odstotku prebivalstva. Opozarjajo, da bo zakon razgradil javno zdravstvo, šolstvo in socialno državo ter povečal breme za delavce in upokojence. Referendum o zakonu bo 6. decembra.

Delodajalske organizacije so podprle zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije pred začetkom referendumske kampanje. Zakon po njihovem mnenju prinaša koristi mladim, podjetjem, zaposlenim in upokojencem ter predstavlja korak v pravo smer. Referendum bo 6. decembra.

Pet ključnih gospodarskih organizacij je pozvalo k udeležbi na referendumu in podpori intervencijskemu zakonu, ki ga vidijo kot korak v pravo smer za razvoj Slovenije. Poudarjajo, da ne gre za podporo vladi, ampak za ukrepe, kot so nižji DDV, razbremenitev administracije in boljša kadrovska politika. Organizacije se zavezujejo k popravkom zakona po referendumu in pozivajo k glasovanju za spremembe.

Sindikati javnega sektorja so predstavili pobudo za znižanje DDV na osnovna živila in energente, a hkrati pozivajo k zavrnitvi interventnega zakona, ki to že omogoča. Premier Janša je potezo označil za smešno in sindikate pozval k podpori zakona, če si želijo cenejših živil. Opozicija in sindikati morajo pojasniti, zakaj naj ljudje zavrnejo že sprejeto rešitev in čakajo na negotovo alternativo, sicer bodo posledice nosili predvsem potrošniki.

Predstavniki koalicijskih strank SDS, Demokrati, NSi, SLS in FOKUS bodo javnosti predstavili razloge za podporo interventnemu zakonu za razvoj Slovenije. O zakonu bodo volivci odločali na naknadnem zakonodajnem referendumu 6. decembra. Dogodek sledi predstavitvi nove ocene učinkov zakona na javne finance, ki jo je pripravilo ministrstvo za finance.

Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun opozarja, da se bo Slovenija naslednje leto morala zadolžiti za okoli pet milijard evrov, zato ne sme biti dvoma v njeno sposobnost poravnavanja obveznosti. Opozarja, da bi prehitro in preveč intenzivno varčevanje lahko prizadelo gospodarsko rast. Kračun poudarja, da je ključno, da vlada vodi javnofinančno politiko, ki ne bo sprožila dvomov o kredibilnosti države.

Minister za finance Andrej Šircelj zagovarja interventni zakon, ki naj bi po njegovih ocenah povzročil le 647 milijonov evrov izpada javnofinančnih prihodkov, medtem ko fiskalni svet in nekdanji minister Boštjančič opozarjata na bistveno globljo luknjo (okoli 1,2 milijarde evrov). Šircelj konkretnih ukrepov za pokritje izpada in spoštovanje fiskalnih pravil ni razkril, kljub temu da bo po ocenah fiskalnega sveta zakon trajno poslabšal stanje javnih financ. Ekonomisti zakon označujejo kot nevaren eksperiment in lekcijo ekonomskega analfabetizma.

Ministrstvo za finance je predstavilo oceno, da bi interventni zakon za razvoj Slovenije v letu 2027 povečal primanjkljaj za 647 milijonov evrov, kar je bistveno manj od septembrske ocene fiskalnega sveta (1,2 milijarde). Za ostanek znotraj fiskalnih pravil bi morali najti vsaj 300 milijonov evrov prihrankov, kar nameravajo doseči z optimizacijo javnega sektorja, urejanjem transferjev in nižjimi izdatki za boleznine. Gre za pomembno politično in gospodarsko temo, saj bodo o zakonu volivci odločali na referendumu 6. decembra.

Finančni minister Andrej Šircelj pred referendumom o interventnem zakonu zagotavlja redno izplačevanje pokojnin in ohranitev zdravstvenih storitev, kljub ocenjenemu letnemu javnofinančnemu izpadu v višini 647 milijonov evrov. Vlada računa na višjo gospodarsko aktivnost, ki naj bi nadomestila del izpada, medtem ko Fiskalni svet opozarja, da rast sama ne bo pokrila vseh izgubljenih prihodkov. Volivci bodo o uveljavitvi zakona, ki prinaša nižje davke in spodbude za podjetništvo, odločali 6. decembra.

Minister za finance Andrej Šircelj zagotavlja, da interventni zakon, o katerem bo 6. decembra referendum, ne bo omejeval javnih storitev ali povzročil razpada socialne države. Javnofinančni izpad zaradi ukrepov so na ministrstvu dinamično ocenili na manj kot 650 milijonov evrov. Po Šircljevih besedah bodo pokojnine in zdravstvene storitve ostale nemotene, zakon pa naj bi prinesel višje dohodke in večjo konkurenčnost gospodarstva.

Finančni minister Andrej Šircelj zagotavlja, da bodo po sprejetju interventnega zakona vse pokojnine redno plačane in zdravstvene storitve nespremenjene. Ministrstvo za finance je z novim dinamičnim izračunom ocenilo letni javnofinančni učinek zakona na 640 milijonov evrov, kar je manj od ocene fiskalnega sveta. Primanjkljaj bodo krili iz proračuna in z ukrepi, kot sta optimizacija poslovanja in odlog investicij.

Finančni minister Andrej Šircelj in državna sekretarka Kristina Šteblaj na novinarski konferenci predstavljata finančne učinke interventnega zakona za razvoj ter stanje javnih financ. Zakon, ki ga podpira vlada, vključuje znižanje DDV, spremembe pri obdavčitvi normirancev in kapico na socialne prispevke, o njem pa bodo 6. decembra odločali na referendumu. Dogodek smo v živo spremljali na Siol.net.