Slovenci so nadpovprečno zadovoljni z življenjem v primerjavi z drugimi članicami EU, večina gospodinjstev z otroki pa si lahko privošči počitnice. Slovenija izstopa po drugem največjem deležu mladih v terciarnem izobraževanju in najnižji stopnji tveganja socialne izključenosti mladih. Delež delovno aktivnih s krajšim delovnim časom je podpovprečen.

Najnovejši statistični podatki kažejo, da so Slovenci nadpovprečno zadovoljni z življenjem (7,6 od 10) in imajo visok delež mladih v terciarnem izobraževanju, hkrati pa izstopamo po najnižji stopnji tveganja socialne izključenosti mladih v EU. Kljub temu je delež Slovencev, ki delajo krajši delovni čas, precej pod evropskim povprečjem, kar razkriva specifično sliko slovenskega trga dela in socialne varnosti.

Ob evropskem dnevu statistike je na voljo publikacija 'Države EU interaktivno, 2026', ki primerja Slovenijo z ostalimi članicami EU na petih področjih. Slovenija izstopa z visokim deležem mladih v terciarnem izobraževanju, nizkim tveganjem socialne izključenosti mladih ter nadpovprečnim zadovoljstvom z življenjem. Publikacija poudarja pomen uradne statistike kot podlage za odločanje.

Prebivalci Slovenije so med najbolj zadovoljnimi v EU, saj so svoje življenje lani ocenili s 7,6, kar je tretja najvišja ocena. Kar 90,9 % gospodinjstev z otroki si je lahko privoščilo enotedenske počitnice, Slovenija pa ima tudi najnižjo stopnjo tveganja socialne izključenosti mladih v uniji.

Stanovanjska stiska je za mlade v Sloveniji ena največjih ovir pri osamosvajanju in lahko vpliva na njihove načrte za ustvarjanje družine. Po podatkih Eurostata mladi v Sloveniji dom staršev zapustijo pri povprečni starosti 28,9 leta, kar je več od evropskega povprečja. Ministrstvo za solidarno prihodnost je napovedalo milijardo evrov za gradnjo javnih stanovanj, da bi do leta 2035 zagotovili 20.000 dodatnih najemnih stanovanj.

Najnovejši podatki Eurostata kažejo, da si približno 46 milijonov Evropejcev zaradi finančnih omejitev ne more privoščiti prostočasnih dejavnosti, kot so kino, koncerti in šport. Slovenija je z 9,2 odstotka pod evropskim povprečjem, medtem ko je sosednja Hrvaška z 3,9 odstotka najboljša v EU. Raziskava opozarja tudi na velike razlike med spoloma in socialno-ekonomskimi skupinami ter poudarja pomen teh dejavnosti za duševno zdravje.

Članek obravnava upadanje rodnosti v Evropi, pri čemer poudarja, da k temu poleg višjih življenjskih stroškov in poznejšega starševstva prispeva tudi občutek, da je družinsko življenje vse težje dosegljivo. Družbe se soočajo s pastjo nizke rodnosti, kjer manj otrok pomeni manj stika s starševstvom, kar dodatno znižuje željo po večjih družinah. Rešitev ni le v denarni podpori, ampak tudi v širših družbenih spremembah, ki bi mladim omogočile lažje usklajevanje dela in družine.