Minister za finance Andrej Šircelj je na konferenci Kapitalski trgi 2026 opozoril, da Slovenci zaradi inflacije letno izgubimo milijardo evrov kupne moči, saj imamo 87 odstotkov prihrankov na vpoglednih računih. Napovedal je nove izdaje ljudskih obveznic in olajšave za vlaganja, da bi spodbudili preusmeritev prihrankov v dolgoročne naložbe in podjetjem omogočili lažji dostop do kapitala. Obenem je pozval k povezovanju kapitalskih trgov v regiji za večjo konkurenčnost Evrope.

Minister za finance Andrej Šircelj je na Delovi konferenci napovedal nadaljevanje izdaj ljudskih obveznic ter ukrepe za lažji dostop podjetij do borze. Opozoril je, da Slovenci zaradi visoke inflacije letno izgubimo milijardo evrov kupne moči, saj imamo na bankah skoraj 33 milijard evrov neobrestovanih vlog. Kapitalski trgi so ključni za zagotovitev zasebnega kapitala, ki ga Evropa potrebuje za povečanje konkurenčnosti.

Članek povzema razpravo predsednikov uprav borz v Varšavi, Zagrebu in Ljubljani o krepitvi kapitalskih trgov v regiji. Marko Bombač, predsednik Ljubljanske borze, poudarja, da mora Slovenija v naložbe vložiti desetkrat več, da bi dosegla raven Hrvaške. Glavni poudarki so pomen lokalnih institucionalnih vlagateljev, pokojninskih skladov in sodelovanja med trgi za privabljanje kapitala in preprečitev selitve podjetij v tujino.

Finančni minister Andrej Šircelj je na slovensko-hrvaški poslovni konferenci v Zagrebu poudaril, da so razviti kapitalski trgi ključni za konkurenčnost, saj usmerjajo zasebni kapital v naložbe in inovacije. Izpostavil je potrebo po zmanjšanju administrativnih ovir, večji finančni pismenosti in krepitvi regionalnega sodelovanja. Slovenija naj bi nadaljevala z izdajo ljudskih obveznic in podvojila zneske na individualnih naložbenih računih.

V Zagrebu bo danes potekala slovensko-hrvaška poslovna konferenca Kapitalski trgi 2026, ki se osredotoča na krepitev regionalnih kapitalskih trgov za financiranje strateških naložb in evropske konkurenčnosti. Med udeleženci bodo ministri za finance Slovenije in Hrvaške ter predsedniki uprav treh borz. Razpravljali bodo o povezovanju trgov, likvidnosti in vlogi institucionalnega kapitala.

Slovenske banke imajo najvišjo neto obrestno maržo v evrskem območju, medtem ko številna gospodinjstva hkrati varčujejo pri nizkih obrestih in plačujejo visoke obresti za limit. Analiza Banke Slovenije razkriva, da ima skoraj 5 odstotkov gospodinjstev hkrati prihranke in negativno stanje, kar bankam prinaša znatne prihodke. Razmere odpirajo vprašanje odgovornosti bank do komitentov in preglednosti stroškov zadolževanja.

Predstavniki Evropske centralne banke se nagibajo k temu, da bodo decembra 2026 izvedli že tretje zvišanje obrestnih mer v tem letu. To bi lahko vplivalo na pogoje zadolževanja in varčevanja v celotnem evrskem območju, vključno s Slovenijo. Odločitev je pomembna za slovensko gospodarstvo, saj vpliva na posojila, hipoteke in naložbe.