Slovenija nima lastnih skladišč zemeljskega plina, kar vzbuja skrb glede varnosti oskrbe. Prenosni sistem plina je sicer povezan z Evropo, a se za večjo odpornost in zanesljivost razvijajo novi plinovodi in viri energije. Odvisnost od tujih skladišč ostaja ključno tveganje za slovensko gospodarstvo in energetsko varnost.

Slovenija se pripravlja na največji energetski projekt v zgodovini, gradnjo nove jedrske elektrarne JEK 2 v Krškem, ki bi zagotovila polovico potrebne elektrike do leta 2050. Več kot 70 strokovnjakov že preverja tehnične rešitve, od transporta velikih komponent do izbire hladilnega sistema, pri čemer projekt vključuje tudi prenos znanja na mlajše generacije. Odločitev o gradnji je predvidena do konca leta 2028, začetek obratovanja pa do leta 2040.

Generalni direktor Gen energije Andrej Vizjak opozarja, da prostorski načrt za drugo jedrsko elektrarno v Krškem (Jek 2) verjetno ne bo dokončan v predvidenem roku. Vizjak, ki ima dolgoletne izkušnje v energetiki, kritizira dolgotrajne postopke zaradi blokad nasprotnikov projektov. Meni, da je bila časovnica projekta predstavljena preveč optimistično.

Gorazd Pfeifer, predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško (NEK), opozarja, da so letos prvič morali zmanjšati proizvodnjo zaradi visokih temperatur Save, kar kaže na ranljivost sistema. Poudarja tveganje prevelikega zanašanja Slovenije na starajočo se jedrsko elektrarno, saj so izpad elektrike delno nadomestili s premogom. Sprašuje se o smiselnosti okoljskih omejitev in poudarja potrebo po razmisleku o prihodnji zanesljivosti oskrbe z elektriko.