Slovenija je vse bolj odvisna od uvoza hrane, saj samooskrba s sadjem znaša le 21 odstotkov, z zelenjavo 32 odstotkov, s krompirjem pa 34 odstotkov. V zadnjem letu se je samooskrba še zmanjšala, strokovnjaki pa opozarjajo na potrebo po večjih naložbah v namakalne sisteme in rastlinjake. Ob svetovnem dnevu hrane se tako odpira vprašanje, kako okrepiti domačo pridelavo in zmanjšati ranljivost ob globalnih motnjah.

Svetovni dan hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, opozarja na pomen dostopne in hranljive hrane ter boj proti lakoti. V Sloveniji več hrane uvozimo kot izvozimo, stopnja samooskrbe pa je visoka le pri medu. Članek podaja podrobne statistične podatke o pridelavi, vzreji, cenah in prehranjevalnih navadah.

Svetovni dan hrane 16. oktobra opozarja na pomen dostopne hrane in boj proti lakoti, Slovenija pa se sooča z nizko samooskrbo, saj več hrane uvozimo kot izvozimo. Statistični podatki kažejo, da je samooskrba stoodstotna le pri medu, medtem ko je pri zelenjavi le 32-odstotna, pri sadju pa 21-odstotna. Cene hrane so se v zadnjem letu nekoliko znižale, a dolgoročno naraščajo, kar vpliva na prehranjevalne navade prebivalcev.

Slovenci smo svetovni fenomen v uživanju in direktni prodaji medu, saj kar 80 % medu čebelarji prodajo neposredno potrošnikom, kar dokazuje visoko stopnjo zaupanja. Kljub uspehom pri zaščiti čebel pred množičnimi pomori ostajata velika izziva ponarejen med (47 % na svetovnem trgu) in vpliv podnebnih sprememb. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč poudarja pomen ohranjanja kranjske sivke in sistemske ureditve, ki je Slovenijo uvrstila med najboljše v Evropi.