V Sloveniji smo lani zavrgli rekordnih 170.947 ton hrane, kljub temu da je samooskrba s sadjem le 21-odstotna, z zelenjavo 32-odstotna in s krompirjem 34-odstotna. Medtem ko cene zamrznjenega sadja in sveže zelenjave strmo rastejo, nekateri trgovci, kot je Hofer, s projekti donacij pomagajo socialno ogroženim. Članek opozarja na paradoks med ogromnimi količinami zavržene hrane in nizko samooskrbo ter izpostavlja gospodarske in socialne posledice tega pojava.

Slovenija je vse bolj odvisna od uvoza hrane, saj samooskrba s sadjem znaša le 21 odstotkov, z zelenjavo 32 odstotkov, s krompirjem pa 34 odstotkov. V zadnjem letu se je samooskrba še zmanjšala, strokovnjaki pa opozarjajo na potrebo po večjih naložbah v namakalne sisteme in rastlinjake. Ob svetovnem dnevu hrane se tako odpira vprašanje, kako okrepiti domačo pridelavo in zmanjšati ranljivost ob globalnih motnjah.

Svetovni dan hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, opozarja na pomen dostopne in hranljive hrane ter boj proti lakoti. V Sloveniji več hrane uvozimo kot izvozimo, stopnja samooskrbe pa je visoka le pri medu. Članek podaja podrobne statistične podatke o pridelavi, vzreji, cenah in prehranjevalnih navadah.

Svetovni dan hrane 16. oktobra opozarja na pomen dostopne hrane in boj proti lakoti, Slovenija pa se sooča z nizko samooskrbo, saj več hrane uvozimo kot izvozimo. Statistični podatki kažejo, da je samooskrba stoodstotna le pri medu, medtem ko je pri zelenjavi le 32-odstotna, pri sadju pa 21-odstotna. Cene hrane so se v zadnjem letu nekoliko znižale, a dolgoročno naraščajo, kar vpliva na prehranjevalne navade prebivalcev.