Slovenija je močno odvisna od uvoza sadja in zelenjave, saj doma pridelamo le dobro tretjino potrebne količine, kmetje pa se ob vremenskih težavah soočajo še s prenizkimi odkupnimi cenami. Kmetijska zbornica opozarja na nujnost večjih vlaganj v namakalne sisteme in rastlinjake ter na umikanje domače hrane s trgovskih polic, medtem ko trgovci zagotavljajo, da povečujejo odkup od lokalnih pridelovalcev. Ob tem so kmetice izpostavile problem neplačanega dela in nizkih pokojnin.

Ob svetovnem dnevu hrane je kmetijski minister Janez Cigler Kralj poudaril pomen povezovanja tradicije in inovacij za prihodnost kmetijstva, med prioritetami pa so krepitev samooskrbe in razvoj kratkih dobavnih verig. Gospodarska zbornica Slovenije je hkrati opozorila na težave kmetijskih in živilskih podjetij, kot so visoki stroški, uvozna odvisnost in izrivanje domačih blagovnih znamk s strani trgovskih verig. Novela zakona o hrani naj bi med drugim izboljšala označevanje živil in zmanjševanje izgub hrane.

V Sloveniji smo lani zavrgli rekordnih 170.947 ton hrane, kljub temu da je samooskrba s sadjem le 21-odstotna, z zelenjavo 32-odstotna in s krompirjem 34-odstotna. Medtem ko cene zamrznjenega sadja in sveže zelenjave strmo rastejo, nekateri trgovci, kot je Hofer, s projekti donacij pomagajo socialno ogroženim. Članek opozarja na paradoks med ogromnimi količinami zavržene hrane in nizko samooskrbo ter izpostavlja gospodarske in socialne posledice tega pojava.

Slovenija je vse bolj odvisna od uvoza hrane, saj samooskrba s sadjem znaša le 21 odstotkov, z zelenjavo 32 odstotkov, s krompirjem pa 34 odstotkov. V zadnjem letu se je samooskrba še zmanjšala, strokovnjaki pa opozarjajo na potrebo po večjih naložbah v namakalne sisteme in rastlinjake. Ob svetovnem dnevu hrane se tako odpira vprašanje, kako okrepiti domačo pridelavo in zmanjšati ranljivost ob globalnih motnjah.

Svetovni dan hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, opozarja na pomen dostopne in hranljive hrane ter boj proti lakoti. V Sloveniji več hrane uvozimo kot izvozimo, stopnja samooskrbe pa je visoka le pri medu. Članek podaja podrobne statistične podatke o pridelavi, vzreji, cenah in prehranjevalnih navadah.