Slovenija se pripravlja na novo zadolžitev v ameriških dolarjih z izdajo 10-letne obveznice, kar bo že sedmi letošnji poseg na finančnih trgih in prvi v drugem mandatu vlade. Finančni minister Andrej Šircelj je za to potezo izbral ZDA, pri čemer bodo obrestne mere zaradi valutne zamenjave verjetno primerljive z zadolžitvijo v evrih. Kljub višjim zahtevanim donosom na dolarskih trgih naj bi Slovenija s to strategijo znižala dejanski strošek financiranja.

Vlada v proračunskih dokumentih napoveduje globoke reze v plače javnega sektorja in socialne transferje, vendar ne pojasnjuje, kako jih bo izvedla. Fiskalni svet opozarja na neverodostojnost načrtov in drastično poslabšanje javnofinančnega zdravja Slovenije. Po projekcijah sveta grozi prekoračitev evropskega triodstotnega primanjkljaja in milijardno tveganje zaradi interventnih ukrepov.

Fiskalni svet opozarja, da v predlogih državnih proračunov niso pojasnjeni ukrepi na področju plač in socialnih pomoči, ki znašajo kar 1,6 odstotka BDP, kar presega milijardo evrov. Če se ti ukrepi ne bodo pojasnili, bi lahko primanjkljaj v prihodnjih dveh letih občutno presegel dovoljeno raven, kljub napovedanemu znižanju na 2,9 odstotka BDP.

Fiskalni svet je kritičen do proračunskih dokumentov, saj ti ne vsebujejo jasnih ukrepov za znižanje javnofinančnega primanjkljaja na 2,3 odstotka BDP. Po mnenju sveta so načrtovani ukrepi premalo konkretni in nezadostni za dosego zastavljenega cilja. To povečuje tveganje za vzdržnost javnih financ v prihodnjih letih.

Fiskalni svet opozarja, da načrtovano znižanje javnofinančnega primanjkljaja na 2,3 % BDP do leta 2028 ni podprto z jasnimi ukrepi, brez katerih bi se lahko približal 4 % BDP. Vlada bi morala proračunske cilje dopolniti s konkretnimi ukrepi in verodostojnim srednjeročnim fiskalnim okvirom. Ocenjuje se, da je predvideno znižanje primanjkljaja precenjeno, saj načrtovano omejevanje izdatkov ne upošteva vpliva na gospodarstvo in davčne prihodke.

Fiskalni svet bo objavil oceno proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, pri čemer predhodne analize kažejo, da proračun ni realističen, saj za 1,3 milijarde evrov ni jasno, kako bi jih dosegli. Vlada načrtuje konsolidacijo, a ukrepi niso dovolj natančno opredeljeni, kar po mnenju fiskalnega sveta pomeni tveganje za postopek pred Evropsko komisijo. Dodatno tveganje predstavlja še referendum o interventnih ukrepih, ki bi primanjkljaj lahko poglobil za 1,2 milijarde evrov.

Vlada je potrdila predloga proračunov za leti 2027 in 2028, ki temeljita na stabilnosti in predvidljivosti, z več naložbami in podporo gospodarstvu. Primanjkljaj naj bi ostal pod tremi odstotki, novih davkov pa ne bo. S tem koalicija sledi zavezam iz koalicijske pogodbe o skrbi za razvoj.

Vlada je potrdila predloga proračunov za leti 2027 in 2028, ki temeljita na stabilnosti in predvidljivosti ter predvidevata več naložb in primanjkljaj pod tremi odstotki BDP. Napovedana ni uvedba novih davkov, sredstva pa so namenjena tudi obrambi, pokojninam in znanosti. Premier Janša poudarja razvojno naravnanost proračuna in nadaljevanje koalicijske zaveze o davčni stabilnosti.

Članek Boruta Pahorja analizira fiskalne težave v Združenem kraljestvu, Franciji in Nemčiji ter jih povezuje s slovenskim gospodarskim razvojem. Avtor poudarja potrebo po strukturnih spremembah, spodbujanju podjetništva in obvladovanju javnega dolga, ob tem pa opozarja na nevarnosti strupene politične retorike.

Vlada je določila predlog zakona o zagotavljanju 1,873 milijarde evrov za prednostne investicije v slovensko zdravstvo v obdobju 2026-2036, namenjene gradnji, prenovi in opremi zdravstvenih ustanov ter digitalizaciji. Sprejela je tudi novelo zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, ki omejuje prenos neporabljenih sredstev v proračunski sklad na največ 50 odstotkov. Vlada oba predloga obravnava po nujnem postopku zaradi povezanosti s spremembami državnega proračuna.