Letošnja suša je hudo prizadela slovenske kmetije, predvsem travinje in koruzo, zaradi česar se živinorejci soočajo s pomanjkanjem krme. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je začela ocenjevati škodo in poziva kmete s presežki k solidarnosti ter prodaji krme na domačem trgu. Vsak Slovenec lahko pomaga z nakupom domače hrane, s čimer podpre domače kmetijstvo in podeželje.

Začenja se uradno ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih zaradi letošnje suše, občinske komisije pa bodo zbirale vloge kmetov do 23. septembra. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije poziva k solidarnosti med kmeti glede krme, saj je suša močno prizadela travinje in koruzo za silažo. Poudarjajo, naj se krma najprej ponudi slovenskim kmetom in ne prodaja v tujino.

Slovenski hrani grozi dvomestna rast cen zaradi geopolitičnih dejavnikov in suše, ki že letos vplivajo na svetovne cene hrane. To bo najbolj prizadelo potrošnike v Sloveniji, saj so cene osnovnih živil že občutno narasle. Strokovnjaki opozarjajo, da bo podražitev še posebej občutna v prihodnjih mesecih.

Državni svet opozarja, da se slovensko kmetijstvo sooča s kopičenjem težav, kot so suša, pomanjkanje krme in zmanjševanje števila krav molznic, kar resno ogroža domačo pridelavo hrane. Zaradi vremenskih ekstremov, visokih stroškov in geopolitične negotovosti se poglabljajo strukturne težave, kar povečuje tveganje za prehransko varnost države. Komisija Državnega sveta opozarja, da bi nadaljevanje teh trendov lahko povzročilo trajno opuščanje živinoreje in zaraščanje kmetijskih zemljišč.

Članek opozarja na 'popolno nevihto' višjih stroškov in manjšega pridelka, ki jo povzročajo ekstremna suša, vojne in el niño. Posledično naj bi se hrana letos podražila za skoraj 12 odstotkov, kar bo najbolj prizadelo najranljivejše regije. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so namreč v preteklih letih predstavljale največji posamični prispevek k letni inflaciji v Sloveniji.

Zaradi ekstremne suše, vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter vpliva El Niño se napoveduje dvig cen hrane za skoraj 12 odstotkov. V Sloveniji prvi val podražitev pričakujejo jeseni, predvsem pri sadju in zelenjavi, medtem ko bi se goveje meso lahko začasno pocenilo. Strokovnjaki so pri napovedih previdni, saj pridelovalna sezona še ni končana in razmere ostajajo nepredvidljive.

Ekstremno vreme, suša in toča, je katastrofalno prizadelo slovensko kmetijstvo, kar bo povzročilo velik izpad domače ponudbe krme, mesa, mlečnih izdelkov, zelenjave in sadja. Kmetje so zaskrbljeni, mnogi bodo prisiljeni v zmanjševanje črede ali opuščanje dejavnosti, kar ogroža nacionalno prehransko varnost. Strokovnjaki opozarjajo na nujnost sistemskih prilagoditev in na dolgoročne posledice za tla ter pričakujejo nihanje cen.

Vročinski valovi in suša v Evropi bodo jeseni povzročili dvig svetovnih cen hrane, ki naj bi se nadaljeval tudi v prihodnjem letu. Cene hrane naj bi se letos podražile za 11,8 odstotka, prihodnje leto pa še za 4,8 odstotka. Slovenski kmetijski minister je napovedal izplačilo odškodnin in nove ukrepe zaradi višjih cen energentov.

Letošnja ekstremna vročina in suša po Evropi bosta po napovedih Oxford Economics povzročili 11,8-odstotno podražitev hrane, najbolj žit, sadja, zelenjave in mlečnih izdelkov. Visoki stroški energije in gnojil ter vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu dodatno pritiskajo na cene. Potrošniki bodo višje cene svežih pridelkov občutili že jeseni, medtem ko se bodo dražje predelane živila pokazale v začetku leta 2027.

Članek opozarja na napovedano podražitev hrane v Evropi, ki naj bi letos znašala 11,8 odstotka, prihodnje leto pa še dodatnih 4,8 odstotka. Glavni vzroki so vojna v Ukrajini, visoke cene goriv in gnojil ter vse pogostejši vremenski ekstremi. Najbolj bodo prizadeta žita, sadje, zelenjava in mlečni izdelki, kar bo občutno vplivalo na slovenske potrošnike in kmetijstvo.

Po napovedih Oxford Economics se bo hrana v Evropi letos podražila za 11,8 odstotka, leta 2027 pa še za 4,8 odstotka, pri čemer bodo najbolj na udaru žita, sadje, zelenjava in mlečni izdelki. K rasti cen poleg suše in vročine pomembno prispevata tudi vojni na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, ki dvigujeta cene goriv in gnojil. Potrošniki bodo podražitve svežih pridelkov občutili že jeseni, medtem ko se bodo višje cene predelane hrane v trgovinah najbolj poznale spomladi 2027.

Letošnja ekstremna vročina in suša po Evropi ter visoki stroški energije in gnojil bodo po napovedih povzročili več kot 10-odstotno podražitev hrane. Najbolj bodo prizadeta žita, sadje in zelenjava ter mlečni izdelki, kar bo vplivalo na cene kruha, sira in vina. Podražitve bodo potrošniki občutili že jeseni, pri predelani hrani pa spomladi 2027. Podražitev hrane, napovedana v članku, je za slovenske potrošnike zelo pomembna, saj neposredno vpliva na njihove življenjske stroške in inflacijo.

Zaradi ekstremne vročine in suše v Evropi, ki sta zmanjšali letino, ter visokih stroškov energije in gnojil se bodo svetovne cene hrane letos po napovedih zvišale za 11,8 odstotka, prihodnje leto pa še za 4,8 odstotka. Najbolj bodo prizadeta žita, sadje, zelenjava in mlečni izdelki, kar bo vplivalo na podražitve kruha, sira, vina in olja. Vpliv na sveže pridelke bodo potrošniki občutili v dveh do treh mesecih, na predelano hrano pa v šestih do devetih.

Letošnja ekstremna vročina in suša v Evropi ter visoki stroški energije bodo po napovedih povzročili 11,8-odstotno podražitev hrane. Najbolj bodo prizadeta žita, sadje, zelenjava in mlečni izdelki, kar bo občutno vplivalo na slovenske potrošnike. Višje cene so posledica slabše letine, vojnih konfliktov in dragih gnojil.

Analitiki Oxford Economics napovedujejo, da bi se lahko cene hrane v tem letu povišale za skoraj 12 odstotkov, kar vzbuja skrb glede jesenske draginje. Najbolj naj bi se podražila žita, sadje, zelenjava in mlečni izdelki, sčasoma pa tudi kruh, testenine, sir, vino in olje. Razlogi za podražitve so kombinacija vojn, dražjih energentov, suše in ekstremnih vremenskih pojavov.

Letošnja huda suša v Sloveniji ogroža pridelavo sadja, zelenjave in žit, še posebej pa prizadela živinorejo zaradi pomanjkanja krme. Na Dolenjskem in v Posavju izpad pridelka koruze dosega do 90 odstotkov, kar bo povzročilo višje stroške reje in posledično podražitve mesa in mleka. Država pripravlja interventne ukrepe, vendar kmetje opozarjajo, da finančna pomoč ne bo zadostovala.