Slovensko gospodarstvo se po treh letih šibke rasti vrača na pot močnejšega razvoja, z napovedmi rasti BDP za leto 2026 do 3,8 odstotka. Glavni motorji so investicije, okrevanje industrije in izvoza ter solidna domača potrošnja, kar je vse skupaj dvignilo optimizem ključnih institucij. Minister za finance je ob tem poudaril, da bodo razbremenitve dela financirane z rastjo, ne z novimi davki.

Slovenski varčevalci vse bolj posegajo po delnicah in lastniških deležih, ki so prvič prehiteli bančne vloge. To pomeni pomemben premik v navadah varčevanja, saj so depoziti dolgo časa prevladovali. Preusmeritev v bolj tvegane naložbe odraža iskanje višjih donosov v nizkoobrestnem okolju.

Slovenska gospodinjstva so naklonjena varčevanju, vrednost njihovih finančnih sredstev pa močno narašča, pri čemer vse večji pomen dobivajo delnice in vzajemni skladi. Kljub digitalizaciji in umetni inteligenci ostajajo ključne človeške odločitve in nasveti, ki temeljijo na zaupanju. Slovenija je po stopnji varčevanja nad povprečjem EU, a še vedno zaostaja pri pokojninskem varčevanju.

Slovenska gospodinjstva so lani privarčevala 14,7 odstotka razpoložljivega dohodka, kar je nad povprečjem EU. Finančna sredstva so se povečala na 96,1 milijarde evrov, zadolženost pa ostaja precej nižja od evrskega povprečja. Analiza Sursa ob svetovnem dnevu varčevanja kaže na nadaljnjo rast stanovanjskih in potrošniških posojil.

Slovenska gospodinjstva so lani privarčevala 14,7 % razpoložljivega dohodka, kar je več kot predlani in rahlo nad povprečjem EU. Finančna sredstva so se povečala na 96,1 milijarde evrov, pri čemer so delnice prvič presegle bančne vloge, zadolženost pa ostaja precej pod povprečjem evrskega območja. Ob svetovnem dnevu varčevanja podatki izpostavljajo stabilno finančno stanje slovenskih gospodinjstev.

Bruto domači proizvod (BDP) območja z evrom se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim okrepil za 0,4 odstotka, v celotni EU pa je rast dosegla 0,5 odstotka. Gre za skromno okrevanje evropskega gospodarstva. Podatki kažejo na zmerno, a pozitivno rast v območju evra in celotni uniji.

Slovenska gospodinjstva imajo rekordnih 100,4 milijarde evrov finančnega premoženja, vendar je razdeljeno izrazito neenakomerno: najbogatejša desetina ima 88 odstotkov vseh delnic in 49 odstotkov celotnega neto premoženja, medtem ko spodnja polovica obvladuje le 11 odstotkov. Rast premoženja v veliki meri temelji na višjih tržnih vrednostih, kar koristi predvsem že premožnim gospodinjstvom.

Zadolženost slovenskih gospodinjstev je lani narasla na 41,2 % razpoložljivega dohodka, medtem ko je v evrskem območju upadla na 77,5 %. Kljub rasti ostaja Slovenija precej pod povprečjem EU, obenem pa so gospodinjstva povečala varčevanje na 14,7 %. Finančna sredstva so se okrepila na 96,1 milijarde evrov, pri čemer so delnice prvič presegle bančne vloge v sestavi premoženja.