Ekonomist Janez Šušteršič meni, da so višje plače mogoče, če država omeji rast svoje porabe in denar porablja bolj premišljeno. Njegov predlog vključuje davčne razbremenitve, ki bi zaposlenim prinesle višje neto plače, a bi zahteval zmanjšanje izdatkov na določenih področjih. Ključno je, da bi država morala jasno določiti, kje bo prihranila, da ne bi ogrozila javnih storitev.

Ugledni ekonomist dr. Janez Šušteršič je v novem Priročniku za vodenje fiskalne politike predlagal omejitev rasti javne porabe in korenito davčno reformo. Po njegovih izračunih bi Slovenija do leta 2030 lahko ustvarila dve milijardi evrov presežka in znatno zvišala neto plače. S tem je demantiral trditve levice, da bi razvojni zakon povzročil luknjo v proračunu.

Ekonomist dr. Janez Šušteršič je predstavil načrt fiskalne politike, ki predvideva znižanje davkov in odpravo proračunskega primanjkljaja do leta 2030. Ključni ukrepi vključujejo znižanje dohodninske stopnje in davka na dobiček ter omejitev rasti javne porabe. Vlada se zdaj sooča z odločitvijo, ali bo ta ambiciozni predlog resno obravnavala.

Vlada načrtuje postopno znižanje javnofinančnega primanjkljaja v letih 2027 in 2028, hkrati pa želi ohraniti sredstva za razvoj, obrambo in socialo ter močno povečati državne naložbe. Fiskalni svet podpira zmanjšanje primanjkljaja, a opozarja, da vlada ni dovolj jasno predstavila konkretnih ukrepov za dosego ciljev. Za uspeh bo ključna izvedba napovedanih ukrepov, ki bodo določili vzdržnost javnih financ in nadaljnji razvoj države.

Vlada v proračunskih dokumentih napoveduje globoke reze v plače javnega sektorja in socialne transferje, vendar ne pojasnjuje, kako jih bo izvedla. Fiskalni svet opozarja na neverodostojnost načrtov in drastično poslabšanje javnofinančnega zdravja Slovenije. Po projekcijah sveta grozi prekoračitev evropskega triodstotnega primanjkljaja in milijardno tveganje zaradi interventnih ukrepov.

Fiskalni svet opozarja, da v predlogih državnih proračunov niso pojasnjeni ukrepi na področju plač in socialnih pomoči, ki znašajo kar 1,6 odstotka BDP, kar presega milijardo evrov. Če se ti ukrepi ne bodo pojasnili, bi lahko primanjkljaj v prihodnjih dveh letih občutno presegel dovoljeno raven, kljub napovedanemu znižanju na 2,9 odstotka BDP.

Fiskalni svet je kritičen do proračunskih dokumentov, saj ti ne vsebujejo jasnih ukrepov za znižanje javnofinančnega primanjkljaja na 2,3 odstotka BDP. Po mnenju sveta so načrtovani ukrepi premalo konkretni in nezadostni za dosego zastavljenega cilja. To povečuje tveganje za vzdržnost javnih financ v prihodnjih letih.

Fiskalni svet opozarja, da načrtovano znižanje javnofinančnega primanjkljaja na 2,3 % BDP do leta 2028 ni podprto z jasnimi ukrepi, brez katerih bi se lahko približal 4 % BDP. Vlada bi morala proračunske cilje dopolniti s konkretnimi ukrepi in verodostojnim srednjeročnim fiskalnim okvirom. Ocenjuje se, da je predvideno znižanje primanjkljaja precenjeno, saj načrtovano omejevanje izdatkov ne upošteva vpliva na gospodarstvo in davčne prihodke.

Fiskalni svet bo objavil oceno proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, pri čemer predhodne analize kažejo, da proračun ni realističen, saj za 1,3 milijarde evrov ni jasno, kako bi jih dosegli. Vlada načrtuje konsolidacijo, a ukrepi niso dovolj natančno opredeljeni, kar po mnenju fiskalnega sveta pomeni tveganje za postopek pred Evropsko komisijo. Dodatno tveganje predstavlja še referendum o interventnih ukrepih, ki bi primanjkljaj lahko poglobil za 1,2 milijarde evrov.

Vlada je potrdila predloga proračunov za leti 2027 in 2028, ki temeljita na stabilnosti in predvidljivosti, z več naložbami in podporo gospodarstvu. Primanjkljaj naj bi ostal pod tremi odstotki, novih davkov pa ne bo. S tem koalicija sledi zavezam iz koalicijske pogodbe o skrbi za razvoj.

Vlada je potrdila predloga proračunov za leti 2027 in 2028, ki temeljita na stabilnosti in predvidljivosti ter predvidevata več naložb in primanjkljaj pod tremi odstotki BDP. Napovedana ni uvedba novih davkov, sredstva pa so namenjena tudi obrambi, pokojninam in znanosti. Premier Janša poudarja razvojno naravnanost proračuna in nadaljevanje koalicijske zaveze o davčni stabilnosti.