Članek na poljuden način prikaže, koliko fizično tehtata milijon in milijarda dolarjev, kar ponazori z vsakdanjimi primeri. Osrednja tema je 16,7 milijarde dolarjev težka krivda Mete, ki jo je tehnološki velikan priznal zaradi zasvajanja mladine z družbenimi omrežji. Avtor s humornim pridihom poveže vsakdanje breme z metakrivdo in bralcu približa abstraktne finančne zneske.

Evropska komisija od Mete zahteva, da zaščitne ukrepe za otroke, ki jih je podjetje sprejelo v ZDA, uvede tudi v EU. Bruselj poudarja, da sta Facebook in Instagram zasnovana zasvajajoče, kar je v nasprotju z aktom o digitalnih storitvah. Če Meta zahtev ne bo izpolnila, ji grozi denarna kazen.

Brazilija je vložila tožbo zoper platformo Discord zaradi nezadostne zaščite otrok pred škodljivimi vsebinami, potem ko je 13-letno deklico prenos v živo napeljal k samomoru. Država od Discorda zahteva skoraj 100 milijonov dolarjev odškodnine in uvedbo strožjih zaščitnih ukrepov. Tožba sledi neuspešnim pogajanjem, saj oblasti menijo, da platforma še vedno ne zagotavlja ustreznih mehanizmov za preverjanje starosti uporabnikov.

Ameriške zvezne države so z Meto dosegle 16,7 milijarde dolarjev vredno poravnavo, ki uvaja strožje ukrepe za zaščito mladoletnikov na platformah Facebook in Instagram. Dogovor predvideva omejitve uporabe omrežij za mladostnike, ki se lahko še zaostrijo, če podobne ukrepe sprejmejo tudi konkurenčna podjetja, kot sta TikTok in Snapchat. Tožbe zoper Meto so vključevale očitke o spodbujanju odvisnosti in kršitvah zasebnosti otrok.

Tehnološki velikan Meta bo v ZDA najstnikom omejil uporabo svojih aplikacij na dve uri na dan kot del poravnave v višini 16,7 milijarde dolarjev. Poravnava zaključuje tožbo 29 zveznih držav, ki so Meti očitale, da je svoje platforme zasnovala tako, da povzročajo zasvojenost med mladimi in nezakonito zbira njihove podatke. Sporazum vključuje tudi nočno prepoved uporabe aplikacij med polnočjo in šesto uro zjutraj.

Meta se je z 29 ameriškimi zveznimi državami poravnala za do 18 milijard dolarjev, ne da bi priznala krivdo, in bo uvedla obsežne omejitve uporabe Facebooka in Instagrama za najstnike, kot so dnevne časovne omejitve in nočna blokada. Tožbe so Meto obtoževale, da je omrežja načrtovala kot zasvojljiva za otroke, kar naj bi povzročalo tesnobo in depresijo. Primer bi lahko postal precedens za celotno industrijo družbenih omrežij.

Meta bo v okviru poravnave s 29 ameriškimi zveznimi državami plačala 18 milijard dolarjev in uvedla stroge omejitve uporabe Facebooka in Instagrama za mladoletnike, vključno z nočno prepovedjo in dnevnim časovnim limitom. Tožniki so Meto obtožili, da so njene aplikacije zasnovane tako, da povzročajo zasvojenost med otroci in ogrožajo njihovo duševno zdravje. Gre za prelomno tožbo, čeprav Meta ob tem ne priznava odgovornosti.

Meta bo v poravnavi zvezne tožbe plačala do 16,68 milijarde dolarjev, ker naj bi namerno zasvojila otroke s Facebookom in Instagramom ter zavajala javnost o varnosti. Podjetje krivdo zavrača, a se je zavezalo k strožjim zaščitnim ukrepom, kot so časovne omejitve in nočna blokada za najstnike. To je ena največjih poravnav v zgodovini ZDA proti tehnološkim velikanom, ki se soočajo s tisoči tožb zaradi vpliva na duševno zdravje mladih.

Meta bo plačala do 16,68 milijarde dolarjev poravnave v tožbi, ki so jo vložile ameriške zvezne države zaradi obtožb, da sta Facebook in Instagram pri otrocih povzročala zasvojenost in kršila zakone o zasebnosti. Podjetje bo moralo uvesti varnostne spremembe, kot so časovne omejitve in nočna blokada za najstnike. Delnica Mete je po novici o poravnavi poskočila za približno pet odstotkov.

Platforme, kot so Spotify, YouTube in TikTok, so začele množično odstranjevati nekakovostne vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco, ki so preplavile strežnike in ogrožale kakovostne objave. V letu dni so izbrisali več deset milijonov skladb in na stotine tisoč kanalov, pri čemer Evropska unija uvaja zakonske obveznosti za označevanje tovrstnih vsebin. Gre za odziv na finančne zlorabe in zaščito uporabnikov pred poplavo umetno ustvarjenih vsebin.

Novozelandska vlada načrtuje prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let, s čimer bi sledila Avstraliji in drugim državam. Predlog zakona nalaga platformam preverjanje starosti, grozi pa jim visoke globe za neizpolnjevanje obveznosti. Premier Luxon poudarja zaščito otrok pred škodljivimi vplivi, vendar podpora v parlamentu ni zagotovljena.

Novozelandska vlada načrtuje prepoved družbenih omrežij za mlajše od 16 let, s čimer sledi Avstraliji in drugim državam. Platforme bi morale preverjati starost uporabnikov, sicer jim grozijo visoke globe. Predlog zakona, ki ga je napovedal premier Christopher Luxon, čaka na potrditev v parlamentu, kjer mu nasprotujeta obe koalicijski partnerki.