V Sloveniji se povečuje število ekoloških kmetij, vendar cene ekološke hrane v trgovinah ostajajo visoke kljub prejetim subvencijam. Razlogi za to so med drugim višji stroški pridelave, certifikacije in trženja, pa tudi dejstvo, da se ekološka hrana obravnava kot nišni izdelek. Država sicer spodbuja ekološko kmetovanje, vendar ne načrtuje neposrednega zniževanja cen, saj so te odvisne od tržnih razmer.

Po podatkih Eurostata je bila hrana v Sloveniji leta 2024 nekoliko cenejša od povprečja EU, medtem ko je bila na Hrvaškem nekoliko dražja. Kljub temu imajo države z nižjimi dohodki večji delež proračuna namenjenega za hrano. V državah z višjimi dohodki si prebivalci lahko privoščijo več hrane, kljub višjim cenam.

Po podatkih Eurostata za leto 2024 se cene hrane v Evropi močno razlikujejo, pri čemer so v Sloveniji nekoliko nižje od povprečja EU, a višje kot v nekaterih sosednjih državah. Najdražja je hrana v Švici, najcenejša pa v Severni Makedoniji. Razlike v cenah so odvisne od stroškov proizvodnje, integracije dobavnih verig in dohodkov.

V Sloveniji se cene hrane hitro dvigajo, s čimer se država uvršča v sam vrh Evropske unije. Najbolj se dražijo meso, kava in čokolada, medtem ko so cene krompirja in zelenjave celo negativne. Vlada in kmetje se ne strinjajo glede vzrokov za podražitev, potrošniki pa bodo za božične dobrote odšteli več kot lani.

V letu 2024 so države EU pobrale 7.281 milijard evrov davkov, kar predstavlja 40,4 % BDP. Slovenija beleži tretjo najvišjo rast davkov glede na BDP v EU, pri čemer so davki rasli štirikrat hitreje od povprečja EU. Kljub temu Slovenija še ni med najbolj obdavčenimi državami v Evropi.

Slovenija ima cene hrane pod povprečjem EU, vendar Slovenci za hrano porabijo večji delež svojih plač. Statistični podatki kažejo, da so cene hrane v EU močno narasle, kar najbolj prizadene najrevnejše. Presenetljivo, Slovenci porabijo več za brezalkoholne pijače kot za alkohol.

Slovenija ima najvišjo rast cen hrane v EU, kar je povezano z zmanjševanjem realne vrednosti plač. Visoki davki in prispevki na delo ter dražji energenti so ključni domači vzroki za to rast. Državi gre skoraj polovica stroškov dela, kar dodatno obremenjuje gospodinjstva.

V državnem zboru je poslanka SDS Suzana Lep Šimenko premierja Goloba vprašala o visoki inflaciji cen hrane v Sloveniji, ki je najvišja v EU. Golob je odgovoril, da so podatki o inflaciji napačni in da plače realno rastejo. Lep Šimenko z odgovorom ni bila zadovoljna in je predlagala razpravo o cenah hrane.

Statistični podatki kažejo, da so se cene hrane v Sloveniji novembra zvišale za pet odstotkov. Premier se je odzval na dvig cen.

Eurostatovi podatki kažejo, da nižje cene hrane ne pomenijo nujno lažjega življenja za gospodinjstva. Slovenija je glede cen hrane blizu evropskemu povprečju. V državah z nižjimi dohodki ima zvišanje cen hrane hujše posledice, kljub temu, da so nominalne cene lahko nižje.