Na Hrvaškem so vložili obtožnico proti zdravnici, ki je pacientki napačno diagnosticirala raka želodca, zaradi česar so ji odstranili celoten želodec in druge organe. Tožilstvo za zdravnico zahteva enoletno zaporno kazen, medtem ko ta očitke zavrača in krivdo pripisuje pomanjkljivemu preverjanju diagnoze pred operacijo. Pacientka je utrpela hude in trajne zdravstvene posledice, vključno s stoodstotno telesno okvaro.

Proti zdravnici zagrebške bolnišnice so vložili obtožnico, ker je pacientki napačno diagnosticirala raka želodca, na podlagi česar so ji odstranili celoten želodec in več organov. Kasnejša preiskava je pokazala, da je šlo za benigni tumor. Tožilstvo za zdravnico zahteva enoletno zaporno kazen.

Na Hrvaškem so vložili obtožnico proti zdravnici, ki je pacientki napačno diagnosticirala raka želodca, zaradi česar so ji odstranili želodec, slepič in druge organe. Tožilstvo ji očita nevestno zdravljenje in malomarnost, zaradi katere je pacientka utrpela hude in trajne zdravstvene posledice. Zdravnica očitke zavrača in trdi, da je opravila potrebne preiskave, a izvid ob operaciji še ni bil dokončan.

Na Hrvaškem so zdravnico obtožili, da je pacientki po napačni diagnozi raka želodca odstranila želodec in več drugih organov. Pacientka je zaradi tega utrpela stoodstotno telesno okvaro in hude zdravstvene posledice. Tožilstvo za zdravnico zahteva leto dni zapora.

V zagrebški bolnišnici so pacientki zaradi napačne diagnoze raka odstranili želodec, bezgavke, slepič in žolčnik, čeprav je šlo le za benigni tumor. Tožilstvo zdaj zdravnico preganja zaradi povzročitve posebno hude telesne poškodbe iz malomarnosti in zanjo predlaga enoletno zaporno kazen. Kirurg je med posegom sicer videl, da ni znakov raka, a je vseeno odstranil organe, da ne bi tvegal.

V Zagrebu so pacientki zaradi napačne diagnoze raka odstranili želodec in druge organe, čeprav je šlo za benigni tumor. Zdravnica, ki je postavila napačno diagnozo, je obtožena malomarnega zdravljenja, pacientka pa ima zdaj stoodstotno telesno okvaro. Primer odpira resna vprašanja o varnosti pacientov in odgovornosti zdravnikov.

Članek obravnava pogoste razloge za odlašanje obiskov zdravnika, kot so obveznosti ali upanje na samozdravljenje. Konkreten primer opisuje, kako se je bolečina v nogi razvila v nujno operacijo, ki je stala 1800 evrov. Opominja, da lahko odlašanje vodi v resnejše in dražje zdravstvene zaplete.

Gastroenterolog je pacientu med ultrazvokom trebuha neupravičeno pregledal spolovilo in povzročil erekcijo, kar je pacient prijavil vodstvu UKC. Zdravnik je kmalu po prijavi dal odpoved in zanika kršitve etike, UKC pa trdi, da je ukrepal takoj in pomagal pacientu pri prijavi na zdravniško zbornico. Primer kaže na možnost več podobnih incidentov in sproža vprašanja o odgovornosti zdravstvenih ustanov.