Po več kot 65 letih so ameriški preiskovalci s pomočjo DNK razrešili umor osemletne Glorie Kowalewicz iz leta 1960. Za zločin so ovadili nekdanjega policijskega detektiva Thomasa Francisa McInerneyja, ki je sam sodeloval v preiskavi primera. Morilec je umrl leta 2006, zato sojenja ne bo.

Kriminologinja Mojca Plesničar v oddaji Ob osmih opozarja, da smrtna kazen ne odvrača učinkovito od najhujših kaznivih dejanj in da so ZDA glede tega razdeljene. Obenem izpostavlja, da tudi v Evropi smrtno kazen podpira od 30 do 40 odstotkov ljudi, kar kaže, da razlike v javnem mnenju niso tako velike. Napovedi javnih usmrtitev ali prenosov usmrtitev označuje za vrnitev srednjeveških praks, ki so v nasprotju s sodobnimi merili človekovih pravic.

Klicali na pomoč so razkrili, da je bila Christa Pike, edina ženska v Tennesseeju obsojena na smrt, po dveh smrtonosnih injekcijah še eno uro živa, nezavestna in težko dihala. Poskus usmrtitve je preživela, kar je prvi znani tovrsten primer v ZDA, guverner pa je po incidentu začasno ustavil vse usmrtitve v zvezni državi. Za Slovenijo je zgodba pomembna kot del globalnega trenda čedalje večjih pomislekov o smrtni kazni in njeni izvedbi.

Poskus usmrtitve Christe Pike v Tennesseeju je spodletel, saj je po dveh smrtonosnih injekcijah pentobarbitala ostala živa in nezavestna več kot eno uro, kar so razkrili klici na 911. Po povrnitvi zavesti so jo premestili nazaj v zapor, preiskava pa je sprožila začasno ustavitev usmrtitev in odstop vodje tamkajšnjega zaporskega oddelka. Odvetniki zdaj zahtevajo spremembo kazni v dosmrtni zapor brez pogojnega izpusta.

Posnetki klicev na 911 razkrivajo, da je obsojenka Christa Pike po prejemu dveh smrtonosnih injekcij približno eno uro ostala živa, nezavestna in težko dihala. Odvetniki so jo po neuspelem poskusu usmrtitve uspeli oživiti, guverner Tennesseeja pa je začasno ustavil vse načrtovane usmrtitve. Primer prve znane osebe, ki je preživela usmrtitev s smrtonosno injekcijo, odpira resna vprašanja o krutosti smrtne kazni v ZDA.

Članek razkriva podrobnosti neuspele usmrtitve Christe Pike v Tennesseeju, ki je po prejemu smrtonosne injekcije ostala živa. Preiskava bo preverila, ali so pristojni upoštevali protokol in ali so potrebne spremembe postopkov. Gre za redko preživetje usmrtitve, kar odpira vprašanja o zakonitosti in učinkovitosti smrtne kazni.

Članek obravnava kontroverzno politično in birokratsko obravnavo smrti žrtev iz obdobja druge svetovne vojne. Slovenija je začela postopke ugotavljanja smrti ljudi, ki so bili umorjeni, a njihove smrti niso bile vpisane v matični register, kar avtor kritizira kot nečloveško potezo politike. Gre za občutljivo temo, ki odpira vprašanja zgodovinske pravičnosti in odgovornosti države do žrtev nasilja.

Christa Pike je preživela poskus usmrtitve s smrtonosno injekcijo, kljub dvema odmerkoma pentobarbitala. Po odpustu iz bolnišnice so jo vrnili v zapor, kjer nadaljuje z zdravljenjem. Vzrok neuspele usmrtitve še vedno ni uradno znan, možne pa so tehnične napake pri aplikaciji.