43-letna ženska na Hrvaškem je dobila pogojno zaporno kazen, ker je lažno obtožila zdravnika in medicinsko sestro posilstva v Psihiatrični bolnišnici Rab. Sodišče je ugotovilo, da so bile obtožbe izmišljene, zato je morala plačati tudi 150 evrov sodnih stroškov. Sodba je pravnomočna, saj se ženska nanjo ni pritožila.

Nekdanja profesorica iz Sydneyja je bila obsojena na 15 mesecev zapora zaradi spolnih napadov na dva dijaka, stara 16 in 17 let. Dejanja, ki jih je priznala, so vključevala spolne odnose in dotikanje, sodnica pa je izpostavila zlorabo zaupanja. Profesorica je po obsodbi izgubila službo, moža in ugled, sojenje pa je razkrilo tudi njeno bipolarno motnjo.

Indonezijsko sodišče na Javi je 11 vzgojiteljic obsodilo na zaporne kazni zaradi zlorabe otrok v vrtcu, potem so v javnost prišli posnetki zvezanih otrok. Storilke so otroke privezovale, ker naj bi primanjkovalo osebja, primer pa je v Indoneziji sprožil veliko ogorčenje. Ravnatelj in direktor vrtca bosta sojena ločeno.

Učiteljica iz Duisburga je skoraj 17 let prejemala polno plačo, ne da bi poučevala niti ene ure, zdaj pa toži državo, ker jo želi prisilno upokojiti. Državno tožilstvo ji očita goljufijo in zahteva zaporno kazen ter vračilo 248.000 evrov, saj se je v času bolniške ukvarjala s podjetništvom. Primer je sprožil ogorčenje, saj mesto hkrati pesti hudo pomanjkanje učiteljev.

V zagrebški bolnišnici so pacientki zaradi napačne diagnoze raka po nepotrebnem odstranili želodec in več organov, čeprav je šlo za benigni tumor. Zdravniška zbornica in ministrica za zdravje sta za primer izvedeli šele iz medijev, kar kaže na pomanjkljivosti v nadzoru. Državno tožilstvo je zdravnici zaradi malomarnosti predlagalo enoletno zaporno kazen.

Hrvaški pacientki so v zagrebški bolnišnici konec leta 2023 po napačni diagnozi raka odstranili celoten želodec, čeprav je šlo za benigni tumor. Državno tožilstvo je vložilo kazensko ovadbo zoper zdravnico, ki je postavila napačno diagnozo, medtem ko kirurg, ki je izvedel operacijo, še vedno dela. Pacientka zdaj trpi hude fizične in psihične posledice ter ima 80-odstotno invalidnost.

Na Hrvaškem so vložili obtožnico proti zdravnici, ki je pacientki napačno diagnosticirala raka želodca, na podlagi česar so ji odstranili celoten želodec in več drugih organov. Kasnejša preiskava je pokazala, da je šlo za benigni tumor, ki ni zahteval tako obsežnega posega. Tožilstvo za zdravnico zahteva leto dni zapora, medtem ko ona očitke zavrača.

Na Hrvaškem so vložili obtožnico proti zdravnici, ki je pacientki napačno diagnosticirala raka želodca, zaradi česar so ji odstranili celoten želodec in druge organe. Tožilstvo za zdravnico zahteva enoletno zaporno kazen, medtem ko ta očitke zavrača in krivdo pripisuje pomanjkljivemu preverjanju diagnoze pred operacijo. Pacientka je utrpela hude in trajne zdravstvene posledice, vključno s stoodstotno telesno okvaro.

Proti zdravnici zagrebške bolnišnice so vložili obtožnico, ker je pacientki napačno diagnosticirala raka želodca, na podlagi česar so ji odstranili celoten želodec in več organov. Kasnejša preiskava je pokazala, da je šlo za benigni tumor. Tožilstvo za zdravnico zahteva enoletno zaporno kazen.

Na Hrvaškem so vložili obtožnico proti zdravnici, ki je pacientki napačno diagnosticirala raka želodca, zaradi česar so ji odstranili želodec, slepič in druge organe. Tožilstvo ji očita nevestno zdravljenje in malomarnost, zaradi katere je pacientka utrpela hude in trajne zdravstvene posledice. Zdravnica očitke zavrača in trdi, da je opravila potrebne preiskave, a izvid ob operaciji še ni bil dokončan.

Na Hrvaškem so zdravnico obtožili, da je pacientki po napačni diagnozi raka želodca odstranila želodec in več drugih organov. Pacientka je zaradi tega utrpela stoodstotno telesno okvaro in hude zdravstvene posledice. Tožilstvo za zdravnico zahteva leto dni zapora.

V zagrebški bolnišnici so pacientki zaradi napačne diagnoze raka odstranili želodec, bezgavke, slepič in žolčnik, čeprav je šlo le za benigni tumor. Tožilstvo zdaj zdravnico preganja zaradi povzročitve posebno hude telesne poškodbe iz malomarnosti in zanjo predlaga enoletno zaporno kazen. Kirurg je med posegom sicer videl, da ni znakov raka, a je vseeno odstranil organe, da ne bi tvegal.

V Zagrebu so pacientki zaradi napačne diagnoze raka odstranili želodec in druge organe, čeprav je šlo za benigni tumor. Zdravnica, ki je postavila napačno diagnozo, je obtožena malomarnega zdravljenja, pacientka pa ima zdaj stoodstotno telesno okvaro. Primer odpira resna vprašanja o varnosti pacientov in odgovornosti zdravnikov.

Članek obravnava pogoste razloge za odlašanje obiskov zdravnika, kot so obveznosti ali upanje na samozdravljenje. Konkreten primer opisuje, kako se je bolečina v nogi razvila v nujno operacijo, ki je stala 1800 evrov. Opominja, da lahko odlašanje vodi v resnejše in dražje zdravstvene zaplete.

Gastroenterolog je pacientu med ultrazvokom trebuha neupravičeno pregledal spolovilo in povzročil erekcijo, kar je pacient prijavil vodstvu UKC. Zdravnik je kmalu po prijavi dal odpoved in zanika kršitve etike, UKC pa trdi, da je ukrepal takoj in pomagal pacientu pri prijavi na zdravniško zbornico. Primer kaže na možnost več podobnih incidentov in sproža vprašanja o odgovornosti zdravstvenih ustanov.