Članek analizira prevzem slovanskih krajevnih imen v bavarsko nemščino in s pomočjo jezikoslovnih sprememb (kot je prehod b > p) poskuša osvetliti zgodovinske procese v avarskem imperiju. Avtor na podlagi toponimov postavlja tezo, da so na območju današnje Avstrije že pred letom 800 obstajale germansko govoreče skupnosti, ki so sobivale s Slovani. Ti jezikovni dokazi nakazujejo, da je bilo slovansko-germansko sožitje v zgodnjem srednjem veku bolj zapleteno, kot kažejo pisni viri.

Mineva 160 let od beneškega plebiscita, ki je leta 1866 potrdil priključitev Beneške Slovenije Italiji, kar je sprožilo dolgotrajno raznarodovanje Slovencev. Zgodovinarji opozarjajo na farso glasovanja ter nasilno asimilacijo v italijanski šolski in upravni sistem. Danes se beneški Slovenci soočajo z izzivi ohranjanja jezika in identitete, pri čemer je položaj odvisen tudi od podpore matične države.

Mineva 160 let od beneškega plebiscita leta 1866, s katerim je pod Italijo prišlo okoli 30.000 beneških Slovencev. Zgodovinarji opozarjajo, da je plebiscit potekal v ozračju propagande in ustrahovanja, po njem pa se je začelo raznarodovanje in zanikanje pravic slovenske manjšine. Položaj Beneških Slovencev je še danes negotov in odvisen tudi od razvoja matične države Slovenije.