Članek raziskuje spreminjanje pogrebnih običajev v Sloveniji, kjer vse bolj prevladujejo žarni pokopi (75 odstotkov), medtem ko je klasičnih pogrebov s krsto le še deset odstotkov. Avtorji analizirajo vzroke za te spremembe, kot so rahljanje verskih tradicij, profesionalizacija pogrebnih storitev in selitev poslavljanja iz domačega okolja v mrliške vežice. Poudarjen je pomen pokopališč kot prostorov kolektivnega spomina in individualizacija spominskih praks, pri čemer ostaja temeljna človekova potreba po ohranjanju vezi s pokojnimi.

Članek ob dnevu spomina na mrtve opisuje, kako so nekoč na podeželju urejali grobove, ki so bili označeni z železnimi križi, ter navade, kot sta prižiganje sveč in postavitev vina ter potice za verne duše. Avtor se sprehodi skozi zgodovino pokopališč v Sloveniji, omenja njihovo število (1199) in posebnosti, kot je staro pokopališče v Jurovskem Dolu. Poudarja tudi pomen spoštljivega obnašanja na pokopališčih in omenja znane osebnosti, ki tam počivajo.