Članek analizira prevzem slovanskih krajevnih imen v bavarsko nemščino in s pomočjo jezikoslovnih sprememb (kot je prehod b > p) poskuša osvetliti zgodovinske procese v avarskem imperiju. Avtor na podlagi toponimov postavlja tezo, da so na območju današnje Avstrije že pred letom 800 obstajale germansko govoreče skupnosti, ki so sobivale s Slovani. Ti jezikovni dokazi nakazujejo, da je bilo slovansko-germansko sožitje v zgodnjem srednjem veku bolj zapleteno, kot kažejo pisni viri.

Mineva 160 let od beneškega plebiscita, ki je leta 1866 potrdil priključitev Beneške Slovenije Italiji, kar je sprožilo dolgotrajno raznarodovanje Slovencev. Zgodovinarji opozarjajo na farso glasovanja ter nasilno asimilacijo v italijanski šolski in upravni sistem. Danes se beneški Slovenci soočajo z izzivi ohranjanja jezika in identitete, pri čemer je položaj odvisen tudi od podpore matične države.

Članek obravnava jezikoslovno uganko, zakaj je ime karantanskega kneza Boruta (Boruth/Boruch) iz 8. stoletja v virih zapisano z glasom 'o', čeprav naj bi se praslovanski kratki 'a' v 'o' spremenil šele v 9. stoletju. Avtor raziskuje možne razlage, vključno z napako pisca, Borutovim tujim poreklom ali združitvijo ustnega izročila in pisnih virov, ter analizira jezikoslovne dokaze iz krajevnih imen in listin. Zaključuje, da so imena karantanskih knezov v ključnem viru 'Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev' morda zgodovinsko sporna.