Statistični urad RS razkriva, da je v prvi polovici leta 2026 v Sloveniji živelo že več kot 224.000 tujih državljanov. Maribor se po deležu tujcev uvršča na peto mesto med slovenskimi občinami, kar kaže na pomembne demografske spremembe. Ta trend odpira vprašanja o nacionalni identiteti in integracijskih politikah v državi.

V drugem četrtletju 2026 se je v Sloveniji nadaljeval trend negativnega naravnega prirasta (več umrlih kot rojenih), a pozitivnega selitvenega prirasta, kar je skupno prineslo 2.366 več prebivalcev. Število priseljenih se je povečalo za 15 %, odseljenih pa zmanjšalo za 16 %, medtem ko so se sklenile tudi številčnejše poroke in zmanjšale razveze. Demografska slika tako ostaja odvisna predvsem od priseljevanja tujih državljanov.

V Celju rast prebivalstva vse bolj poganja priseljevanje, saj domačega kadra primanjkuje, skoraj 16 odstotkov zaposlenih v regiji pa je tujcev, medtem ko v Izoli skoraj vsak peti prebivalec ni slovenski državljan. Delodajalci zaradi praznjenja tradicionalnega balkanskega bazena vse pogosteje zaposlujejo delavce iz Nepala, Indije in Filipinov. Mesta se soočajo z izzivi integracije, kot so večje potrebe po vrtcih, šolah in stanovanjih, opozarjajo župani.

V prvem polletju 2026 se je število prebivalcev Slovenije povečalo za 3.644, predvsem zaradi priselitve tujcev. Število državljanov Slovenije se je zmanjšalo za približno 3.000, medtem ko se je število tujcev povečalo za skoraj 6.700. Delež tujih državljanov je 1. julija 2026 znašal 10,8 %.