Vlada je spremenila uradne ure na upravnih enotah, ki bodo ob torkih in sredah zdaj enotno potekale od 8. do 18.30. Sprememba vključuje tudi prilagoditev premakljivega delovnega časa javnih uslužbencev. Namen je izboljšati dostopnost storitev za uporabnike, ki so doslej zaradi delovnih obveznosti težje obiskali upravne enote.

Jeseni bomo ponovno premikali uro, in sicer v noči s 24. na 25. oktober 2026, ko ob 3. uri zjutraj kazalce premaknemo za eno uro nazaj na 2. uro. Premik ure je bil uveden zaradi boljšega izkoriščanja dnevne svetlobe, a se vse pogosteje postavlja vprašanje o njegovi smiselnosti, saj vpliva na počutje in biološki ritem. V Evropski uniji sicer že leta potekajo razprave o ukinitvi te prakse, vendar dokončnega dogovora še ni, zato bomo uro premikali tudi v prihodnjih letih.

Članek povzema domnevno napoved bolgarske prerokinje Babe Vange, da naj bi človeštvo novembra 2026 prvič stopilo v stik z nezemeljsko civilizacijo. Opisane so tudi druge prihodnje napovedi, vključno s koncem sveta leta 5079, vendar avtor poudarja, da za te trditve ni preverljivih virov. Gre za nenavadno zgodbo brez trdnih dokazov, ki bolj sodi na področje zabavne kulture kot resne novice.

Mednarodni znanstveniki so na konferenci v Versaillesu odločili o ukinitvi prestopne sekunde, kar bo uradno veljalo od maja 2027. Odločitev so sprejeli zaradi tehnoloških težav, ki jih je povzročalo umetno prilagajanje ur, zlasti v digitalni infrastrukturi. Za Slovenijo sprememba pomeni predvsem stabilnejše delovanje računalniških in telekomunikacijskih sistemov, čeprav vsakodnevnega vpliva na življenje ne bo.

Članek obravnava napoved iz leta 1960, da bo človeštvo 13. novembra 2026 doseglo neskončnost zaradi prehitre rasti prebivalstva. Pojasnjuje, zakaj se je napoved izkazala za napačno, in prikazuje sodobne demografske projekcije, vključno s podatki za Slovenijo, kjer naj bi prebivalstvo po letu 2029 začelo upadati in se starati. Gre za opomin o mejah napovedovanja in novih izzivih, povezanih s staranjem prebivalstva in gospodarsko blaginjo.

Članek obravnava napoved iz leta 1960, da naj bi 13. novembra 2026 zaradi prenaseljenosti prišlo do konca sveta, vendar se napoved ni uresničila, ker se je rast prebivalstva v desetletjih po objavi upočasnila. Namesto katastrofe se danes soočamo z izzivom upadanja rodnosti in staranja prebivalstva. Članek poudarja, da trenutne znanstvene projekcije ne kažejo na izumrtje človeštva, temveč na počasnejšo rast in upad števila prebivalcev po letu 2080.

Strokovnjaki Lancetove komisije so opozorili, da bi jedrska vojna in zloraba umetne inteligence lahko do leta 2100 ogrozili obstoj človeštva. Čeprav je verjetnost majhna, bi bile posledice katastrofalne, vključno z lakoto zaradi zastrtja sončne svetlobe. Komisija poudarja, da lahko odločevalci z ukrepanjem še vedno preprečijo najhujše scenarije.