Članek pojasnjuje, kdaj osje gnezdo pustiti pri miru in zakaj jeseni ni nujno prazno. Svetuje, naj se gnezda ne moti brez strokovnega mnenja, uporaba pršila pa je lahko nevarna, zlasti na težko dostopnih mestih. Zapuščeno gnezdo ni treba škropiti, saj ga ose naslednje leto ne uporabijo znova.

Članek pojasnjuje razlike med surovim in praženim česnom ter vpliv priprave na njegove koristne snovi, zlasti alicin. Avtor svetuje, da po sekljanju česna počakate 10 minut, preden ga dodate v vročo ponev, da ohranite več zdravju koristnih spojin. Čeprav ima česen potencialne koristi za zdravje srca, ga je treba obravnavati kot del uravnotežene prehrane in ne kot nadomestilo za zdravila.

Članek svetuje, kako ravnati z odpadlim listjem jeseni. Zdravo listje je dragocen vir organske snovi, primeren za kompost ali zastirko, medtem ko je obolelo listje treba varno uničiti, da preprečimo širjenje bolezni na sadno drevje.

Bavarski kmetijski inštitut je v primerjavi krompirja, riža in testenin kot najbolj zdravega izbral krompir, ki vsebuje malo kalorij, veliko hranil in ima manjši vpliv na okolje. Polnozrnate različice riža in testenin so boljša izbira od belih, pomemben pa je tudi način priprave. Vsa tri živila so lahko del uravnotežene prehrane, če jih uživamo v manj predelani obliki.

Članek predstavlja devet rastlin, ki pozimi pticam zagotavljajo naravno hrano in zavetje, kot so šipek, glog in jerebika. Opisuje njihove lastnosti ter poudarja, kako lahko s premišljeno zasaditvijo in opustitvijo jesenskega čiščenja vrta pomagamo pticam v hladnih mesecih. Namenjen je ljubiteljem narave in vrtnarjenja.

Letošnja sezona kostanja ni med najbolj bogatimi, a tisti, ki so ga nabrali, lahko z ustreznim shranjevanjem uživajo v njem vse do zime. Ključno je odstraniti poškodovane plodove, nato pa kostanj shraniti v hladilniku za nekaj tednov ali v zamrzovalniku za daljše obdobje. Za večje količine je primerno tudi shranjevanje v hladni kleti med plastmi peska.

Čebulni olupki, ki jih običajno zavržemo, so bogati z antioksidanti, vlakninami in minerali. Z toplotno obdelavo ali mletjem v prah jih lahko uporabimo v juhah, omakah ali kot dodatek kruhu. To je preprost način za izboljšanje prehrane in zmanjšanje količine zavržene hrane.

Kmetija Men, ki se že desetletja ukvarja s pridelavo kostanja, je letos ostala brez pridelka, saj je sedem ton maronov zamenjalo prazne ježice. Članek odpira vprašanje, ali se pridelava kostanja v Sloveniji zaradi podnebnih sprememb in drugih dejavnikov še splača.

Strokovnjakinja Miša Pušenjak svetuje, da je zdaj idealen čas za sajenje česna, pri čemer opozarja na ključne napake, kot so nepravilna globina sajenja, premajhen razmik med stroki in neustrezna priprava zemlje. Poudarja pomen kolobarjenja, izogibanja svežemu gnoju ter dodajanja komposta ali kalija za boljši pridelek. Za skladiščenje je treba stroke saditi osem centimetrov narazen, med vrstami pa 40 do 50 centimetrov.

Za dobro letino česna je ključnega pomena jesensko sajenje v pravilnem času, od druge polovice oktobra do novembra, v odcedna tla. Pomembno je izbrati primerne sorte, kot sta ptujski jesenski ali spomladanski česen, ter upoštevati kolobar, da preprečimo bolezni. S pravilno nego bomo prve glavice pobirali že v začetku poletja.

Članek pojasnjuje, da maroni niso zgolj veliki kostanji, temveč izbrane sorte z večjimi plodovi in lažjim lupljenjem. Cena maronov je odvisna od sorte, izvora, kakovosti in pridelka, kupci pa naj bodo pozorni na sorto in poreklo. V Sloveniji tržna pridelava maronov ni tako razširjena kot v zahodni Evropi, večina kostanja pride iz gozdov, nasadov ali uvoza.

Suša in vročina vse bolj ogrožata vrtove, zato je jesenska priprava tal ključna za rodovitnost prihodnje leto. Z uporabo zastirke, komposta in pravilnim kolobarjenjem lahko ohranimo vlago ter humus v zemlji. Članek svetuje, kako s temi ukrepi zaščititi pridelek pred zahtevnimi vremenskimi razmerami.