Novica Mihajlović, novinar Dela, po enomesečnem delu v Sarajevu komentira politične in družbene razmere v BiH, vključno z etnonacionalnimi delitvami in vplivom Milorada Dodika. Opozarja na neizkoriščen gospodarski potencial Slovenije v regiji ter oddaljenost BiH od EU. Pogovor se dotika tudi regionalnih povezav in zgodb, ki vlivajo upanje.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos poziva k hitremu oblikovanju oblasti v Bosni in Hercegovini po volitvah, saj Bruselj opozarja na tveganje izgube sredstev zaradi reformnega zastoja. Medtem si Milorad Dodik želi drugačnih reform, ki vključujejo posege v ključne državne institucije. Razhajanja v reformnih agendah odpirajo vprašanje, ali bo BiH napredovala proti EU ali padla v še globlji institucionalni zastoj.

Voditelji EU na vrhu v Bruslju niso določili časovnega okvirja za zaključek pristopnih pogajanj s Črno goro, potem ko je hrvaški premier Plenković izpostavil osem nerešenih dvostranskih vprašanj. Med njimi so odškodnine, mejni spori in lastninske pravice, kar pogojuje črnogorski napredek. Črna gora si prizadeva pogajanja zaključiti do konca leta in v EU vstopiti leta 2028.

Hrvaška je na vrhu EU v Bruslju blokirala časovnico za zaključek pristopnih pogajanj Črne gore z unijo. Premier Plenković je to utemeljil z osmimi nerešenimi dvostranskimi vprašanji, med drugim z vojno odškodninami in mejnim sporom. Črna gora je doslej zaprla 21 od 33 poglavij, cilj pa ji je članstvo v EU do leta 2028.

Hrvaška z zahtevami po rešitvi odprtih dvostranskih vprašanj otežuje približevanje Črne gore EU, kljub temu da je ta najnaprednejša kandidatka za članstvo. Črnogorski premier zagotavlja, da pogovori potekajo dnevno in da bodo vprašanja zaprli v obojestransko zadovoljstvo, s ciljem, da bi Črna gora postala članica leta 2028.

V Črni gori se danes izteka rok za začetek postopka ustavnih sprememb, ki so ključne za zaprtje 23. pogajalskega poglavja z EU do konca leta. Za spremembe, ki bi uvedle preverjanje integritete kandidatov za vlado in odpravo imunitete za korupcijo, je potrebna dvotretjinska večina, vendar opozicija podporo pogojuje z razrešitvijo predsednika parlamenta Andrije Mandića. Politični zastoj bi lahko ogrozil evropsko pot Črne gore, na kar je opozorila tudi evropska komisarka Marta Kos.

Črna gora je na medvladni konferenci v Luksemburgu začasno zaprla še tri pogajalska poglavja z EU, s čimer jih je doslej zaprla 21 od 33. Evropska komisarka Marta Kos je izrazila podporo črnogorskim ambicijam za zaključek pogajanj do konca leta, a poudarila nujnost reform na področju pravne države.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos poudarja, da je EU v ključnem obdobju za širitev, pri čemer Črna gora in Albanija vodita med kandidatkami. Obenem predlaga reforme, kot sta več odločanja s kvalificirano večino in zmanjšanje števila komisarjev, da bi Unija ostala učinkovita po prihodu novih članic. Kos meni, da so stare članice pripravljene na spremembe, a končna odločitev je v njihovih rokah.