Iranski zunanji minister Abas Aragči meni, da je ponovna vzpostavitev diplomatskih odnosov z ZDA mogoča, če bodo ZDA spoštovale svoje obveznosti in opustile pritisk. Iran pripravlja seznam pogojev za ponovno odprtje Hormuške ožine, ki jo blokira zaradi ameriških sankcij, ki jih označuje za gospodarski terorizem. Diplomatska prizadevanja potekajo ob posredovanju Pakistana, Omana in Katarja, medtem ko se vojna nadaljuje že šest mesecev.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je ob šestih mesecih vojne z Izraelom in ZDA ocenil, da vrnitev k diplomatskim pogovorom ni nemogoča, a opozarja, da pritisk ne deluje. Iran vztraja pri blokadi Hormuške ožine, dokler ZDA ne izpolnijo obveznosti, Washington pa krepi gospodarske sankcije. Aragči je ameriške ukrepe označil za državni in gospodarski terorizem ter pozval ZN k obsodbi.

Vojna z Iranom, ki jo je sprožil ameriški predsednik Trump, ameriško mornarico finančno izčrpava – zmanjkuje denarja za plače in vzdrževanje, poraba pa je že presegla 35 milijard dolarjev. Kongres še ni odobril dodatnega financiranja, kar ogroža operativno pripravljenost.

Pred pol leta so ameriške in izraelske sile brez pravega povoda napadle Iran, kar je sprožilo obsežno humanitarno krizo in geopolitični kaos. Napad je oslabil iransko poveljstvo, a režim je preživel in se celo okrepil, medtem ko so ZDA povzročile geostrateško-gospodarsko nestabilnost. Vojna nima jasnega izhoda in ostaja vir mednarodnih napetosti. Ta članek je izjemno pomemben za Slovence, ki spremljajo svetovno politiko in gospodarstvo, saj opisuje dogodke z daljnosežnimi posledicami.

V preteklem tednu so naraščajoče donosnosti državnih obveznic, višje cene nafte in negotovost zaradi konflikta med ZDA in Iranom poslabšali razpoloženje na svetovnih delniških trgih. Ameriški indeksi S&P 500 in Nasdaq sta padla, medtem ko so se zahtevane donosnosti obveznic povzpele na najvišje ravni po letu 2007. Evropski in japonski trgi so prav tako zabeležili padce, deloma zaradi skrbi glede javnofinančnih obetov in zadolževanja podjetij.

Po julijskem padcu se pretok nafte skozi Hormuško ožino znova povečuje, saj so zalivske države razvile logistični sistem za obhod blokade. Tankerji nafto prevažajo na kratke razdalje, nato pa jo zunaj Perzijskega zaliva prečrpajo na druga plovila. Povečan izvoz pomaga brzdati svetovne cene nafte, kljub še vedno veliki nevarnosti za ladijski promet.

Prebivalci bolgarske vasi Bezmer so si oddahnili po odhodu dveh ameriških letal za oskrbo z gorivom, ki so več tednov povzročala strah pred morebitnim iranskim napadom. Protestirali so proti namestitvi, saj so se bali, da bi vas postala tarča zaradi sodelovanja Bolgarije v ameriških operacijah. Napetosti ostajajo, saj Iran še vedno opozarja na možnost odziva proti državam, ki podpirajo ameriške ali izraelske vojaške akcije.

Iran nadaljuje pogovore z zalivskimi državami o Hormuški ožini, ki ostaja zaprta, dokler ZDA ne izpolnijo pogojev iz junijskega premirja. Teheran je ameriške sankcije označil za 'gospodarski terorizem' in jih obsodil kot napad na civiliste. Pogovori potekajo ob nadaljevanju ameriške zapore iranskih pristanišč in zaostrovanju sankcij.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ZDA vzpostavile nadzor nad Hormuško ožino, ključno naftno potjo, po kateri je pred vojno potekala petina svetovne trgovine z nafto. Trump je napovedal, da bo vsako nasprotovanje ameriškemu nadzoru takoj zatrto, medtem ko se cene nafte na svetovnih trgih znižujejo. Blokada iranskih pristanišč se nadaljuje, ZDA pa izvajajo pritisk z dodatnimi sankcijami proti Iranu in njegovim trgovinskim partnerjem.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je zavrnil grožnje ZDA z novimi ekonomskimi sankcijami, češ da s pritiskom ne bodo dosegle ničesar. Iranska vojska je medtem sporočila, da je obnovila poškodovane oborožitvene sisteme in nabavila nove, kar krepi njene bojne zmogljivosti. Spor med državama se nadaljuje, zlasti glede nadzora nad Hormuško ožino, kar ohromlja svetovno trgovino z nafto.

Ameriški predsednik Trump je sporočil, da je ameriška mornarica očistila mine v Hormuški ožini, kar je povzročilo velika nihanja cen nafte. Iran kljub napovedi začasnega ladijskega koridorja grozi s ponovnim zaprtjem ožine, če njegove zahteve ne bodo izpolnjene. Hkrati ZDA napovedujejo nove sankcije proti Iranu, Kitajska pa jim ostro nasprotuje.

ZDA že od leta 1979 sankcionirajo Iran, ki je postal najbolj sankcionirana država na svetu, a kljub temu uspešno obhaja sankcije in ohranja gospodarske stike z državami brez političnih pritiskov. Po ameriško-izraelski vojni Iran zdaj mesece kljubuje poskusom ZDA, da bi vzpostavile svobodno plovbo v Hormuški ožini, kar je njegov ključni geopolitični adut. Ameriška administracija v zadnjih tednih išče izhod iz vojne, saj grožnje in nove sankcije ne prinašajo želenih rezultatov.