Bruseljski finančni izzivi: Slovenija med zadovoljstvom in skepticizmom










Distribucija Pristranskosti
VEČ POGLEDOV, EN DOGODEK
Ta razdelek združuje več člankov iz različnih virov, ki pokrivajo isto zgodbo. To vam omogoča celovit pogled na to, kako različni mediji poročajo o istem dogodku.
Pokritje iz 10 člankov

Novi viri financiranja EU skrbijo tudi Slovenijo
Voditelji EU se na vrhu v Bruslju soočajo z zahtevami po rezih v večletnem proračunu, vključno s kohezijo in kmetijsko politiko, kar zadeva tudi Slovenijo. Razprava o novih virih financiranja in energetski krizi bo vroča, a kompromis še ni na vidiku. Premier Janez Janša se bo udeležil vrha, kjer bodo obravnavali tudi Ukrajino in konkurenčnost gospodarstva.

Slovenija si prizadeva za dodatna evropska sredstva za kmetijstvo
Slovenija si prizadeva za ohranitev dodatnih evropskih sredstev za kmetijstvo in kohezijo v okviru pogajanj o novem dolgoročnem proračunu EU. Državna sekretarka je izrazila obžalovanje nad predlaganimi rezi v financiranje konkurenčnosti in znanosti, obenem pa opozorila na regresivnost novih lastnih virov financiranja, ki bolj obremenjujejo manjše članice. Pogajanja o proračunu, ki ohranja raven sredstev za kmetijstvo in kohezijo, a zmanjšuje sredstva za druge politike, bodo v Bruslju nadaljevali voditelji držav članic.

Preveč za varčne države, premalo za parlament: Nezadovoljstvo nad novim predlogom proračuna
Nova trojica varčnih držav EU (Nemčija, Avstrija, Švedska) je nezadovoljna z obsegom predlaganega sedemletnega proračuna, kljub znižanju za 8 odstotkov. Evropski parlament opozarja, da bi nadaljnji rezi oslabili sposobnost EU za ukrepanje na področjih konkurenčnosti, obrambe in varnosti. Pogajanja o proračunu za obdobje 2028–2034 se tako šele začenjajo.

'Nujno več finančnega realizma in manj finančnega La-La-Landa'
Spor o večletnem proračunu EU se zaostruje, saj so Nemčija in druge neto plačnice zavrnile nov predlog irskega predsedstva Sveta EU, ki predvideva proračun v višini 1,826 bilijona evrov. Zahtevajo večje reze, zlasti ker predlog ščiti kmetijstvo in kohezijo, medtem ko bi krčenje prizadelo konkurenčnost, obrambo in raziskave. Slovenijo kot neto prejemnico kohezijskih sredstev dogovor neposredno zadeva, saj bi morebitni rezi vplivali na njen razvojni potencial.

Slovenija je lahko zadovoljna z novimi številkami iz Bruslja
Irsko predsedstvo je pripravilo nov pogajalski predlog za evropski proračun 2028–2034, ki za Slovenijo ostaja ugoden, saj ne posega v kohezijsko in kmetijsko politiko. Slovenska nacionalna ovojnica bi tako ostala nespremenjena, čeprav so predvideni večji rezi v skladu za konkurenčnost. Za Slovenijo, ki je prejemnica evropskih sredstev, so ti podatki iz Bruslja zelo pomembni.

Predsedstvo Sveta predlaga 160-milijardno znižanje predloga dolgoročnega proračuna EU
Irsko predsedstvo Sveta EU je predstavilo nov osnutek proračuna za obdobje 2028–34, ki predvideva znižanje za približno 160 milijard evrov glede na julijski predlog komisije. Slovenija bi ohranila dostop do dodatnih kohezijskih sredstev iz posebnega sklada v višini 5,8 milijarde evrov. Največji rezi so predvideni na področju konkurenčnosti in zunanjega delovanja EU.

Janša ne namerava popustiti: V Bruslju se lomijo kopja glede milijard
V Bruslju se zaostrujejo pogajanja o proračunu EU za obdobje 2028-2034, ki bi ga lahko zmanjšali za 100 do 200 milijard evrov. Skupina 17 voditeljev, vključno s slovenskim premierjem Janezom Janšo, nasprotuje rezom, saj so za Slovenijo ključna kohezijska sredstva za razvoj regij in infrastrukturo. Odločilna faza pogajanj se približuje, saj bodo nov predlog obravnavali ministri in nato voditelji držav članic.

Irsko predsedstvo predlaga 8-odstotno znižanje proračuna EU. Ta bi bil manjši za okoli 160 milijard.
Irsko predsedstvo Sveta EU je predstavilo nov osnutek proračuna unije za obdobje 2028–34, ki znaša okoli 1825 milijard evrov, kar je približno 160 milijard manj od prvotnega predloga. Sredstva za kohezijo in skupno kmetijsko politiko ostajajo na prvotni ravni, Slovenija pa je upravičena do dodatka za države, ki bi izgubile kohezijska sredstva. Predlog prehaja v odločilno fazo pogajanj med članicami EU.

Janša glede milijard iz proračuna EU ne popušča: »Ni primeren čas, da Evropa zniža svoje ambicije«
Slovenski premier Janez Janša je med 17 voditelji, ki vztrajajo pri ohranitvi predlaganega obsega evropskega proračuna za obdobje 2028–34 ter zavračajo znižanje sredstev za kmetijsko in kohezijsko politiko. Irsko predsedstvo Sveta EU danes predstavlja nov pogajalski okvir, ki naj bi obseg proračuna znižal za 100 do 200 milijard evrov, a varčne države, na čelu z Nemčijo, zahtevajo še večje reze. Pogajanja vstopajo v sklepno fazo, predlog bodo prihodnji teden obravnavali voditelji članic.

Slovenija brani svoj delež v bruseljski blagajni
V Bruslju pred objavo novega pogajalskega predloga o večletnem evropskem proračunu vlada napetost, pri čemer bo irsko predsedstvo znižalo prvotni znesek. Slovenija, ki je bila zadovoljna s prejšnjim predlogom, saj bi zanjo pomenil dodatnih 400 milijonov evrov, zdaj pozorno spremlja dogajanje, saj si varčne države prizadevajo za manjši proračun.
Ta sklop je bil avtomatsko generiran z analizo 10 člankov iz 7 različnih virov. Nazadnje posodobljeno 15. oktober 2026.
Predsedstvo Sveta predlaga 160-milijardno znižanje predloga dolgoročnega proračuna EU
'Nujno več finančnega realizma in manj finančnega La-La-Landa'
Janša glede milijard iz proračuna EU ne popušča: »Ni primeren čas, da Evropa zniža svoje ambicije«
Irsko predsedstvo predlaga 8-odstotno znižanje proračuna EU. Ta bi bil manjši za okoli 160 milijard.
Janša ne namerava popustiti: V Bruslju se lomijo kopja glede milijard
Novi viri financiranja EU skrbijo tudi Slovenijo
Slovenija si prizadeva za dodatna evropska sredstva za kmetijstvo