Nasilni protesti zaradi draginje v Franciji so povzročili spopade s policijo, plenjenje in požige, pri čemer je bilo ranjenih 150 policistov in aretiranih okoli 1200 ljudi. Ogenj je uničil velik del mestne hiše v Limogesu, francoski premier pa je obsodil nasilje. Proteste so komentirali tudi politični kandidati in podpredsednik ZDA JD Vance.

Pariz se je po protestih zaradi draginje in propadajočega šolstva spremenil v bojišče, kjer so izbruhnili uničevanje, požigi in ropanje. Ranjenih je bilo 150 policistov, aretiranih okoli 1200 ljudi, nasilje pa se je razširilo v več francoskih mest. Odgovornost so politiki različno pripisali skrajnežem, migrantom in radikalni levici.

Pariz je v soboto postal bojišče, ko so izbruhnili nasilni protesti zaradi draginje in propadajočega šolstva. Množice srednješolcev, študentov in sindikalistov so uporabile minomete, molotovke in povzročale požare ter plenjenje. Francija še ni videla česa podobnega, saj so protesti prerasli v obsežno nasilje.

Protesti v Franciji, ki jih je zaradi draginje organiziralo gibanje rumenih jopičev, so prerasli v nasilje z opustošenimi ulicami, spopadi s policijo, vlamljanjem in požigi. Ranjenih je bilo 150 policistov, aretiranih okoli 1200 ljudi, oblasti pa so uporabile solzivec in vodne topove. Odzvali so se tudi francoski premier, predsedniški kandidati in podpredsednik ZDA.

Protesti v Franciji so ušli izpod nadzora, saj so izgredniki zažigali hiše in poslovne objekte, ropali trgovine in se spopadali s policijo. Policija je priprla 1200 ljudi, v mestu Limoges pa so protestniki zažgali zgodovinsko mestno hišo. Predsednik Macron je napovedal kazenski pregon odgovornih za uničevanje lastnine in rope.

V več francoskih mestih so se protesti proti draginji in propadanju šolstva sprevrgli v nasilne ulične nemire, v katerih je bilo ranjenih 150 policistov, aretiranih pa 1200 ljudi. V ozadju dogajanja, ki ga zaznamujejo požigi in plenjenje, se zaostruje predsedniški predvolilni boj, politiki pa si izmenjujejo očitke o izkoriščanju nemirov.

Francijo so danes zajeli novi nasilni izgredi v Parizu, Lyonu in Marseillu, kjer gorijo avtomobili, napadalci plenijo trgovine in napadajo policiste. Premier Lecornu je za nasilje obtožil skrajne skupine, notranje ministrstvo pa je do popoldneva poročalo o 272 aretacijah. Protesti so posledica naraščajočih življenjskih stroškov in nezadovoljstva z javnimi storitvami.

V Franciji so izbruhnili množični protesti rumenih jopičev in dijakov, ki so prerasli v nasilne spopade s policijo, ta je uporabila solzivec in vodne topove. Protestniki, ki jih je po državi prijavljenih kar 600 shodov, od vlade zahtevajo ukrepanje proti inflaciji in izboljšanje javnih storitev, zlasti šolstva.

V Franciji so izbruhnili množični protesti gibanja rumenih jopičev, ki so prerasli v nasilne spopade s policijo, pri čemer je bilo aretiranih več kot 160 ljudi. Oblast je uporabila vodne topove in solzivec, notranje ministrstvo pa je za nemire okrivilo skrajno levico. Protestniki, ki jih podpirajo tudi dijaki in študenti, od vlade zahtevajo ukrepanje proti draginji in izboljšanje javnih storitev.

V Franciji so ob današnjih protestih sindikatov in državljanov, ki so se označili za "rumene jopiče", izbruhnili nasilje. Protestniki v več mestih, vključno s Parizom in Marseillom, so se spopadli s policijo, ki je uporabila solzivce in vodne topove. Aretiranih je bilo več kot 160 ljudi, oblasti pa so okrepile varnostne ukrepe po vsej državi.