Na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju potekajo pogajanja o dolgoročnem proračunu EU za obdobje 2028-2034, kjer Slovenija brani sredstva za kohezijsko in kmetijsko politiko. Premier Janša je izrazil frustracijo, ker Slovenija kljub potencialom še vedno ostaja med državami, ki so 'globoko v koheziji', podobno kot leta 2008. V ospredju vrha so tudi konkurenčnost gospodarstva, visoke cene energentov in trgovinski odnosi s Kitajsko.

Vlada načrtuje, da se bo Slovenija prihodnje leto vrnila v okvire fiskalnih pravil Evropske unije, z javnofinančnim primanjkljajem v višini 2,5 odstotka BDP-ja. Prav tako je spremenila strateški načrt skupne kmetijske politike, pri čemer so sredstva prerazporejena glede na dejanske potrebe, z večjim poudarkom na naložbah v produktivnost in podporo mladim kmetom.

Vlada je potrdila spremembe strateškega načrta skupne kmetijske politike za Slovenijo do leta 2027, ki vključujejo prerazporeditev sredstev glede na povpraševanje. Sredstva za ekološko kmetovanje se znižujejo za 9,5 odstotka, medtem ko se za čebelarstvo in digitalizacijo povečujejo. Spremembe vključujejo tudi prilagoditev pogojev za mlade kmete in naložbe, ob nespremenjenem skupnem obsegu evropskih in nacionalnih sredstev.

Na bruseljskem vrhu EU prihaja do razkola glede novega sedemletnega proračuna, potem ko je Irska predstavila pogajalski okvir, ki je razburil 17 držav. Slovenija pod vodstvom premierja Janeza Janše vztraja pri ohranitvi kohezijskih in kmetijskih sredstev. Janša ocenjuje, da je dogovor do januarja malo verjeten.

Premier Janez Janša ocenjuje, da je možnost dogovora članic EU o dolgoročnem proračunu do konca leta le 35-odstotna. Slovenija v pogajanjih vztraja pri ohranitvi sredstev za kohezijo in kmetijstvo. Janša je izrazil obžalovanje, da Slovenija kljub potencialom ostaja močno odvisna od kohezijskih sredstev.

Premier Janša je na vrhu EU izrazil frustracijo, ker Slovenija kljub svojim potencialom ostaja globoko v koheziji. Opozoril je na razvojni zastoj države ter izpostavil, da bo glavna tema razprave energetska draginja in Ukrajina. Pričakuje zmanjšanje večletnega proračuna EU, možnost dogovora do konca leta pa ocenjuje na 35 odstotkov.

Voditelji EU se na vrhu v Bruslju soočajo z zahtevami po rezih v večletnem proračunu, vključno s kohezijo in kmetijsko politiko, kar zadeva tudi Slovenijo. Razprava o novih virih financiranja in energetski krizi bo vroča, a kompromis še ni na vidiku. Premier Janez Janša se bo udeležil vrha, kjer bodo obravnavali tudi Ukrajino in konkurenčnost gospodarstva.

Slovenija si prizadeva za ohranitev dodatnih evropskih sredstev za kmetijstvo in kohezijo v okviru pogajanj o novem dolgoročnem proračunu EU. Državna sekretarka je izrazila obžalovanje nad predlaganimi rezi v financiranje konkurenčnosti in znanosti, obenem pa opozorila na regresivnost novih lastnih virov financiranja, ki bolj obremenjujejo manjše članice. Pogajanja o proračunu, ki ohranja raven sredstev za kmetijstvo in kohezijo, a zmanjšuje sredstva za druge politike, bodo v Bruslju nadaljevali voditelji držav članic.