Članek obravnava načrtovano reformo slovenskega šolskega sistema, ki jo vodi minister Rončević. Avtorica trdi, da reformi, katere cilj je večja strokovna avtonomija učiteljev in kakovost znanja, ostro nasprotujejo levica, sindikati in pedagoški establišment. Kljub pritiskom in diskreditacijam minister vztraja, da bo reforma izvedena.

Raziskava, ki je vključevala več kot 750.000 mladostnikov iz 61 držav, kaže, da so dečki v šoli pogosto manj uspešni od deklic predvsem zaradi različnega odnosa do truda pri učenju, ne pa zaradi razlik v sposobnostih. Dekleta trudu pripisujejo večji pomen, kar vpliva na njihove dosežke, zlasti pri bralni pismenosti, in na nadaljnje izobraževanje. Raziskava poudarja vpliv stereotipov o spolu in možnost sprememb s spodbujanjem miselnosti rasti ter moških vzornikov.

Priprava celovite reforme vzgoje in izobraževanja poteka ob širokem vključevanju stroke, vendar se v javnosti pojavljajo netočne informacije in peticije. Ministrstvo redno pojasnjuje proces, reformi pa najbolj nasprotujejo levičarski krogi. Članek obravnava politične napetosti okoli izobraževalne reforme.

Državna sekretarka Mojca Škrinjar je v intervjuju za Demokracijo razkrila, da po nacionalnem preverjanju znanja v 3. razredu zna brati le okoli 38 odstotkov tretješolcev. Napovedala je reformo izobraževanja, ki bo med drugim prinesla vrnitev k prenovljeni osemletni osnovni šoli, saj se po njenih besedah upadanje znanja ujema z uvedbo devetletke. Poudarila je, da je treba prekiniti permisivno nezahtevnost pri branju in razumevanju.

Članek obravnava vlogo učitelja kot strokovne avtoritete in kritizira sodobne trende v šolstvu, ki šolo obravnavajo kot storitev. Avtor poudarja, da šola ne sme biti prostor zgolj zabave, ampak sistematičnega pridobivanja znanja in intelektualnega razvoja. Poziva k resni šolski reformi, v kateri bi imeli besedo tudi učitelji praktiki.

Vse več otrok v Sloveniji ima odločbe o usmeritvi, kar šole opozarja na pomanjkanje kadra in težave pri izvajanju prilagoditev. Sogovornika Sašo Božič in Darja Barborič Vesel v podkastu Onaplus pozivata k spremembam, saj menita, da sistem ne prepoznava resničnih potreb otrok in da ocene ne odražajo pravičnosti. Opozarjata na potrebo po večji avtonomiji učiteljev in zmanjšanju pritiskov na učence.

V članku avtorja razmišljata o naraščajočem številu odločb o usmerjanju otrok v slovenskih šolah ter o tem, ali sistem zares pomaga otrokom ali le prikriva pomanjkljivosti. Sogovornika Darja Barborič Vesel in Sašo Božič poudarjata, da so potrebne korenite spremembe v šolstvu.

Članek kritizira slovenski šolski sistem, ki je zaradi pretirane regulacije in pravnega formalizma učitelje pripeljal v stanje naučene nemoči. Avtorica poziva k nujni reformi, ki mora temeljiti na pravni in psihološki razbremenitvi učiteljev ter obnovi njihove strokovne avtonomije, namesto zgolj na spremembi števila letnikov. Brez tega bodo reforme ostale le kozmetični popravki, šola pa še naprej vzgajala v konfliktnem okolju.

Dr. Stane Granda v komentarju zagovarja nujnost šolske reforme, ki po njegovem mnenju ne sme biti prepuščena ideologijam ali sindikatom. Kritizira trenutno stanje, kjer demokracija in slovenska država nista ustrezno zastopani kot vrednoti, ter poudarja potrebo po večjem spoštovanju učiteljskega poklica in vključevanju zgodovinske resnice. Avtor opozarja, da mora reforma zajeti tudi preverjanje znanja kadra in soočenje s tabu temami, kot so povojni poboji.