Nemški kancler Friedrich Merz se je na vrhu Berlinskega procesa v Budvi zavzel za hitrejšo širitev EU na Zahodni Balkan. Merz in črnogorski premier Spajić menita, da so odprta vprašanja s Hrvaško rešljiva. Slovenijo je zastopal zunanji minister Tone Kajzer, ki je poudaril podporo širitvi kot naložbi v stabilnost.

Šolska jadrnica Jadran, zgrajena v Nemčiji za jugoslovansko kraljevo vojno mornarico, je danes v uporabi črnogorske mornarice, vendar Hrvaška vztraja, da bi morala pripasti njej. Spor o ladji je postal pogoj za vstop Črne gore v Evropsko unijo, saj Hrvaška njegovo vrnitev postavlja kot pogoj za širitev. Vprašanje lastništva ostaja nerešeno, kljub diplomatskim srečanjem med državama.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je opozorila, da mora Črna gora rešiti odprta dvostranska vprašanja s Hrvaško, saj je za napredek v pristopnih pogajanjih z EU potrebno soglasje vseh članic. Ob tem je pohvalila dialog med državama in ocenila, da je članstvo Črne gore v EU do leta 2028 realno. Med nerešenimi vprašanji ostajajo odškodnine, lastništvo ladje Jadran in določitev meje.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je ob obisku v Črni gori poudarila, da mora država za napredek v pogajanjih z EU rešiti odprta dvostranska vprašanja s Hrvaško. Napredek Črne gore je ocenila kot izjemen, a za nadaljevanje procesa je potrebno soglasje vseh 27 članic unije. Kos meni, da je podpis pristopne pogodbe do poletja 2027 realen, članstvo pa možno leta 2028.

Črna gora je v ponedeljek spremenila sporno ime plavalnega bazena v Kotorju in odobrila spominsko ploščo na območju nekdanjega taborišča v Morinju, s čimer je rešila dve od osmih odprtih vprašanj, ki so bremenila odnose s Hrvaško in ovirala napredovanje v pristopnih pogajanjih z EU. Hrvaška je odločitev pozdravila kot korak v pravo smer, medtem ko je evropska komisarka za širitev Marta Kos napovedala obisk Črne gore.

Črna gora in Albanija, najobetavnejši kandidatki za članstvo v EU, sta se soočili z resnimi ovirami, ki ogrožata njuno evropsko pot. Hrvaška je s konkretnimi zahtevami upočasnila napredovanje Črne gore, medtem ko nasilni protesti v Albaniji postavljajo pod vprašaj verodostojnost reform. Oba primera sta preizkus za širitveno politiko EU, ki načrtuje vključitev do deset novih članic do sredine naslednjega desetletja.