Državni sekretar Franc Kangler se je v Črni gori pogovarjal o aktualnih migracijskih razmerah na zahodnobalkanski poti in krepitvi sodelovanja med državama. Sogovorniki so se dogovorili za večjo izmenjavo informacij in dobrih praks, med drugim tudi z imenovanjem slovenskega policijskega atašeja v Podgorici. Slovenijo to zanima, saj je do konca oktobra 2026 na meji s Hrvaško obravnavala približno 28.000 nedovoljenih vstopov.

Policisti PU Novo mesto so med vikendom prijeli 157 ilegalnih migrantov. Največ jih je bilo iz Bangladeša, Afganistana in Pakistana. Preprečili so jim nezakonit vstop v državo na območju Brežic.

Članek razkriva, da se je na slovenski meji število migrantov povečalo, medtem ko je število prošenj za azil padlo, vračanje na Hrvaško pa se je skoraj 30-krat povečalo. Državni sekretar Kangler zatrjuje dosledno izvajanje zakonodaje, a nevladniki opozarjajo na tveganje verižnih vračanj in kršitev človekovih pravic, kar potrjujejo tudi primeri iz preteklosti. Sprememba politike je povezana z novim evropskim paktom o migracijah in kritiko prejšnje vlade.

Bruselj Sloveniji priznava tveganje migracijskega pritiska, vendar je ne uvršča med države z resnimi migracijskimi razmerami, ki bi lahko zaprosile za razbremenitev solidarnostnih obveznosti. Slovenija bo tako lahko prednostno dostopala do evropske pomoči, hkrati pa bo morala v solidarnostni mehanizem prispevati približno 2,6 milijona evrov ali premestiti okoli 130 prosilcev za azil. O končnih obveznostih bo odločal Svet EU, slovenska vlada pa zahteva jasnejšo obrazložitev razvrstitve.

Evropska komisija je Hrvaško uvrstila med šest držav EU z resnimi migracijskimi razmerami, kar ji omogoča zmanjšanje prispevka v solidarnostni mehanizem za leto 2027. Slovenija je uvrščena med države, ki jim grozi migracijski pritisk, in bo imela prednostni dostop do evropskih instrumentov za pomoč. Končno odločitev o solidarnostnem mehanizmu bo sprejel Svet EU do konca leta.

Evropski komisar Magnus Brunner je ob predstavitvi poročila o migracijah in azilu sporočil, da novi migracijski pakt EU že prinaša rezultate. Število nezakonitih prehodov zunanje meje se je zmanjšalo za 32 odstotkov, delež uspešno vrnjenih migrantov pa se je povečal na 31 odstotkov. Pakt vključuje močnejšo zaščito meja, azilne postopke na meji in podatkovno bazo Eurodac.

Evropska komisija je v letnem poročilu o migracijah ocenila, da za Slovenijo obstaja tveganje migracijskega pritiska, predvsem zaradi velikega števila nedovoljenih gibanj in prošenj za azil. Če bo Svet EU to potrdil, bo Slovenija upravičena do prednostne operativne in finančne podpore EU, vendar ne do zmanjšanja prispevka v solidarnostni mehanizem. Med 14 državami s podobnim tveganjem so tudi Hrvaška, Poljska, Nemčija in Francija.

Evropska komisija je Slovenijo uvrstila med države s tveganjem migracijskega pritiska, kar ji bo omogočilo prednostni dostop do finančne in operativne podpore EU. Vendar Slovenija ne bo upravičena do zmanjšanja prispevka v solidarnostni mehanizem, saj ne sodi med države z resnimi razmerami. Ocena temelji na številu nezakonitih prihodov, azilnih prošenj in sekundarnih migracijskih gibanjih.

Evropska komisija je v letnem poročilu o migracijah Slovenijo označila kot državo s tveganjem migracijskega pritiska, zaradi česar bi lahko dobila prednostni dostop do operativne in finančne podpore EU. Predlog mora potrditi še Svet EU, vendar Slovenija ne bo upravičena do zmanjšanja prispevka v solidarnostni mehanizem. Gre za pomembno politično in lokalno temo, ki neposredno vpliva na slovensko migracijsko politiko in financiranje.

Evropska komisija je Slovenijo uvrstila na seznam držav z visokim tveganjem za migracijski pritisk, kar ji prinaša prednostni dostop do pomoči EU, a ne tudi izjeme pri solidarnostnem mehanizmu. Na seznamu je še 14 drugih držav, med njimi Hrvaška in Nemčija, medtem ko so Avstrija, Bolgarija in Poljska označene kot države z resnimi razmerami. Odločitev bo dokončno potrjen s strani Sveta EU še pred koncem leta.