Italija je v prvih dveh letih za 256 pridržanih migrantov v albanskih centrih porabila najmanj 259 milijonov evrov, kar pomeni približno milijon evrov na osebo. Slovenija podpira učinkovitejše vračanje migrantov, a o financiranju ali sodelovanju pri podobnih centrih zunaj EU še ni zavzela javnega stališča. Visoki stroški in pravni zapleti italijanskega projekta odpirajo vprašanja o njegovi smiselnosti in morebitnem vplivu na slovensko politiko.

Slovenija ostaja na vrhu EU po številu prosilcev za azil na prebivalca, saj je julija zabeležila 114,7 prošenj na 100.000 prebivalcev, kar je 15-krat več od evropskega povprečja. Prav tako je Slovenija julija vodila po številu mladoletnikov brez spremstva, ki so zaprosili za azil. Ti podatki kažejo na izjemno visok migracijski pritisk v primerjavi z drugimi članicami Unije.

Policijski podatki kažejo, da je v prvih devetih mesecih leta 2026 v Slovenijo nezakonito vstopilo 23.237 migrantov, kar je skoraj petino več kot v enakem obdobju lani. Vlada je okrepila ukrepe za preprečevanje nezakonitih migracij, vključno z doslednim vračanjem migrantov na Hrvaško, in sprejela strožje zakone o združevanju družin in bivanju tujcev. Najbolj obremenjena je meja s Hrvaško, kjer je novomeška policijska uprava obravnavala tri četrtine vseh nedovoljenih prehodov.