Nemška skrajno desna stranka AfD, ki vodi v javnomnenjskih raziskavah, načrtuje izstop iz evrskega območja in schengenskega sporazuma, kar bi imelo resne posledice za celotno Evropo. · Za Slovenijo bi to pomenilo dražje zadolževanje, finančno negotovost in umik kapitala, saj je močno gospodarsko povezana z Nemčijo. · Čeprav so ideje AfD deloma posledica nezadovoljstva z EU, bi njihova uresničitev povzročila gospodarsko krizo in oslabitev Evrope, kar bi koristilo zunanjim akterjem, kot so Rusija in Kitajska.

Sovodja AfD Alice Weidel je v intervjuju za ZDF ponovila stališča o izstopu Nemčije iz evroobmočja in schengna. Nemški ekonomisti opozarjajo, da bi uresničitev teh ciljev povzročila množično brezposelnost in padec blaginje. Opozorila prihajajo v času, ko AfD po napovedih zmaguje na deželnih volitvah v Saški-Anhalt.

Nemška oblast pred septembrskimi deželnimi volitvami išče načine, kako preprečiti zmago desničarske stranke AfD, ki ji grozi preboj tako imenovanega "požarnega zidu". Med predlogi so neuradni sestanki brez AfD, omejevanje dostopa do informacij, ustavitev finančnih sredstev ali celo uporaba zveznih prisilnih ukrepov. Članek kritizira takšne poteze kot teptanje demokracije in nespoštovanje volje ljudstva.

Vodja nemške desničarske stranke AfD Alice Weidel je napovedala, da bo Nemčija v primeru prevzema oblasti opustila evro in izstopila iz schengenskega sporazuma. Prav tako je napovedala zaostritev mejnega nadzora in omejitev migracij ter kritizirala trenutno vlado. AfD po anketah uživa večjo podporo na nacionalni ravni kot vladajoča CDU.

Sopredsednica AfD Alice Weidel je napovedala, da bo stranka ob prevzemu oblasti izstopila iz evroobmočja in schengenskega prostora, zaprla meje ter zaostrila migracijsko politiko. Njene izjave so sprožile burne odzive, saj stranka po anketah uživa visoko podporo, zlasti v deželi Saška-Anhalt.

Predsednica nemške skrajno desne stranke AfD, Alice Weidel, je napovedala, da bi v primeru prevzema oblasti želela Nemčijo izstopiti iz evrskega območja in schengenskega prostora. AfD po javnomnenjskih raziskavah vodi na zvezni ravni s podporo med 27 in 29 odstotki ter je še močnejša v vzhodnih deželah, kjer so pred volitvami. Stranka zagovarja strožjo migracijsko politiko, zapiranje meja in nasprotuje evropskim omejitvam ter podnebni politiki.

Vodja nemške skrajno desne stranke AfD Alice Weidel je v intervjuju napovedala, da bo stranka ob vstopu v vlado zahtevala izstop Nemčije iz evroobmočja in schengna ter zaprtje meja. AfD, ki je na volitvah leta 2025 dosegla 20,8 odstotka glasov, krepi svoj vpliv, zlasti v vzhodni Nemčiji. Weidel je kritizirala evro, migracijsko politiko in podnebne ukrepe ter se zavzela za strožjo deportacijsko politiko.

Večina Nemcev po anketi YouGov pričakuje, da kancler Friedrich Merz ne bo dokončal mandata, ampak bo zamenjan še pred volitvami leta 2029. Mnogi menijo, da nima avtoritete v stranki, medtem ko pred deželnimi volitvami raste podpora skrajno desni AfD. Skoraj polovica vprašanih se AfD ne boji, večina pa podpira politični 'požarni zid' proti sodelovanju z njo.

V vzhodnonemški deželi Saška-Anhalt bodo 6. septembra volitve, kjer po napovedih zmaguje desna AfD, ki izkorišča strah pred demografskim upadanjem. Zgodovinarka Katja Hoyer opozarja, da uveljavljene stranke zanemarjajo tesnobo volivcev, kar vodi v porast desničarskega populizma. AfD obljublja obrnitev trenda izumiranja nemškega naroda, a kritiki opozarjajo na zgodovinske pasti takega pristopa.