Izraelske opozicijske stranke po parlamentarnih volitvah preučujejo možnosti za oblikovanje vlade, pri čemer nobeden od blokov nima večine. Vodja Demokratov Jair Golan se je sestal z več strankarskimi vodji, vključno z Gadijem Ajzenkotom, da bi razpravljali o koaliciji. Netanjahu se pogaja s svojimi desnimi partnerji, medtem ko ultraortodoksna zveza razmišlja o podpori Ajzenkotu pod pogoji glede vojaške službe.

Izraelske parlamentarne volitve so kljub napovedim prinesle zmago Netanjahujeve stranke Likud, vendar noben blok nima večine za sestavo vlade. Analitik Giuseppe Acconcia meni, da ima opozicija več možnosti za koalicijo, a je njena alternativa šibka, saj se njena stališča do Palestincev in Irana prekrivajo z Netanjahujevimi. Izid odpira obdobje politične nestabilnosti, podobno tistemu iz let 2019–2022, ko so Izraelci petkrat zapored hodili na volitve.

Na izraelskih parlamentarnih volitvah po 88 odstotkih preštetih glasov vodi desni blok premierja Netanjahuja s 53 sedeži, opozicija jih ima 48, arabske stranke pa 19. Netanjahujeva stranka Likud je ostala najmočnejša, vendar si noben blok ni zagotovil večine, zato se obetajo težavna koalicijska pogajanja. Slovenski premier Janez Janša je Netanjahuju že čestital za zmago.

Na izraelskih parlamentarnih volitvah je desni blok Benjamina Netanjahuja osvojil 54 sedežev, vendar nima zadostne večine za oblikovanje vlade. Opozicijski blok Gadi Eisenkota ima 49 sedežev, arabski stranki pa 17, kar bo ključno za koalicijska pogajanja. Noben blok nima jasne poti do večine, arabske stranke pa so že izključile sodelovanje z Netanjahujem.

Na izraelskih parlamentarnih volitvah je desni blok Benjamina Netanjahuja v vodstvu z 57 sedeži, vendar nima večine. Opozicija pod vodstvom Gadija Eisenkota je osvojila 47 sedežev, preostalih 16 pa arabske stranke. Netanjahu si prizadeva za močno desničarsko vlado, a oblikovanje koalicije bo zahtevno.

Na izraelskih parlamentarnih volitvah po izidih vzporednih volitev ni jasnega zmagovalca, saj največ mandatov sicer pripada stranki Likud premierja Netanjahuja, vendar nobeden od blokov ne bo osvojil dovolj sedežev za večino v 120-članskem knesetu. Visoka volilna udeležba in uspeh arabskih strank sta dodatno zaznamovala volitve. Uradni izidi bodo znani v prihodnjih dneh, nato pa bo predsednik izbral mandatarja za sestavo vlade.

V Izraelu so po zaprtju volišč objavili izide vzporednih volitev, ki ne kažejo jasnega zmagovalca med blokom premierja Netanjahuja in opozicijo. Največ glasov je dobila Netanjahujeva stranka Likud, vendar ima opozicijski blok rahlo prednost v sedežih, a ne dovolj za večino. Visoka udeležba in uspeh arabskih strank sta dodatno zaznamovala volitve.

Vzporedne volitve v Izraelu po napadu Hamasa 2023 kažejo, da je Netanjahujeva stranka Likud dobila največ glasov, vendar niti njegov niti opozicijski blok nista dosegla potrebne večine za oblikovanje vlade. Oba bloka imata približno 50 oziroma 52-53 sedežev, kar pomeni, da bodo ključne manjše stranke, vključno z arabskimi. Izid volitev ostaja negotov in bo verjetno zahteval koalicijska pogajanja.

Vzporedne volitve v Izraelu kažejo, da bo stranka Likud Benjamina Netanjahuja dobila največ sedežev v parlamentu, vendar ima blok strank, ki mu nasprotuje, večjo skupno podporo kot tisti, ki ga podpira. Po prvih podatkih naj bi Likud dobil 24 sedežev, stranka Jašar Gadija Eisenkota pa 22. Blok nasprotnikov Netanjahuja ima 52 sedežev, medtem ko ima podporni blok 50.

Izraelske vzporedne volitve kažejo zmago Netanjahujevega Likuda, vendar opozicijski blok pridobiva več glasov, kar otežuje oblikovanje koalicije. Visoka volilna udeležba in obtožbe o goljufijah v arabskih skupnostih dodatno zaostrujejo politično dogajanje. Ključno vlogo bodo imele manjše stranke, ki so prestopile parlamentarni prag.

Izraelci prvič po napadu Hamasa 7. oktobra 2023 odhajajo na parlamentarne volitve, država pa je močno razdeljena na dva bloka okoli Netanjahuja in opozicije. Ankete kažejo, da nobeden od blokov ne bo osvojil večine, zato bi lahko ključno vlogo odigrale manjše stranke, vključno s palestinskimi. Volitve potekajo v senci vojn v Gazi in Libanonu, osrednji temi pa sta varnost in vprašanje vojaškega vpoklica ultraortodoksnih Judov.