Pentagon naj bi baltske države in druge članice Nata pozval k blažitvi retorike o ruski grožnji, saj naj bi nekatere izjave evropskih voditeljev po ameriški oceni spodkopavale varnost v Evropi. Pozivi prihajajo sredi prizadevanj Trumpove administracije za pogajanja o koncu vojne v Ukrajini, kar vključuje tudi morebitne spodbude za Rusijo. Znotraj Nata se obenem poglabljajo razhajanja o tem, kako javnosti predstavljati vedno bolj samozavestno Rusijo.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je na zasedanju G20 v Atlanti pozval k tesnejšemu sodelovanju pri reševanju geopolitičnih kriz, a preboja ne pričakujejo. Srečanje zaznamujejo napetosti zaradi ruske vojne v Ukrajini, saj so evropski ministri zavrnili skupinsko fotografiranje z ruskim kolegom Lavrovom. Zasedanje se bo končalo le s povzetkom predsedujočih ZDA, ne pa s skupno izjavo.

Ruski predsednik Putin je po pogovorih s finskim in norveškim voditeljem izjavil, da je Rusija pripravljena na morebiten spopad z Evropo, čeprav si vojne ne želi. Pogovori so povzročili razburjenje med evropskimi zaveznicami, saj so nordijski voditelji pozvali k deeskalaciji, a so bili kritizirani zaradi kršenja enotnosti. Medtem se zaostrujejo napetosti v Baltiku, v Ukrajini pa sta v ruskem napadu na vlak umrla najmanj 13 ljudi.

Telefonski pogovor finskega in norveškega voditelja s Putinom je povzročil razkol med nordijskimi državami, saj Danska in Švedska nista bili obveščeni. V Evropi se znova odpira vprašanje enotnega pristopa do Rusije in smiselnosti dialoga s Kremljem. Analitiki opozarjajo, da pogovor ni nakazal spremembe Putinovih stališč glede Ukrajine.

Ruski predsednik Putin je ukrajinskega predsednika Zelenskega povabil na neposredno srečanje v Moskvo, le tedne po tem, ko so se pojavile informacije o pozivih k atentatu nanj. Srečanje naj bi bilo del prizadevanj za mirovna pogajanja, ki bodo novembra potekala v Abu Dabiju. Vabilo je bilo posredovano prek finskega in norveškega premierja, ki sta se o tem pogovarjala s Putinom.

Zaradi Trumpovega približevanja Putinu Evropa krepi diplomatska prizadevanja za pogovore z Rusijo. Finska in Norveška sta že vzpostavili neposreden stik z Moskvo, Bruselj pa pripravlja skupno delegacijo za pogajanja o končanju vojne v Ukrajini. Cilj je preprečiti, da bi Evropa ostala zunaj mirovnega procesa in zaščitila lastne interese.

Voditelja Finske in Norveške sta brez predhodnega usklajevanja na evropski ravni poklicala ruskega predsednika Putina v prizadevanju za končanje vojne v Ukrajini, kar je sprožilo kritike nekaterih držav, zlasti Danske. Danska premierka je izrazila skepticizem in nezadovoljstvo, medtem ko je Poljska potezo podprla, ker je bila usklajena z Ukrajino. EU se sooča z izgubo vpliva in išče načine za enotno zastopanje v mirovnih pogajanjih.

Voditelja Finske in Norveške sta sprožila kritike več evropskih partneric, ker sta brez usklajevanja na evropski ravni po telefonu govorila z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v okviru prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini. Danska premierka Mette Frederiksen je potezo označila za neusklajeno in skeptično, medtem ko Poljska podpira vsa diplomatska prizadevanja, usklajena s Kijevom. V Rimu opozarjajo, da mora EU čim prej imenovati osebe z jasnim mandatom za zastopanje evropskih interesov v pogovorih z Moskvo.

Finski predsednik Alexander Stubb in norveški premier Jonas Gahr Store sta v okviru prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini poklicala ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar je sprožilo kritike v Evropi, zlasti s strani danske premierke Mette Frederiksen, ki je pobudo označila za neusklajeno in dvomila v rusko željo po miru. Voditelja sta poudarila, da sta se pred pogovorom posvetovala z Ukrajino, sledil pa je tudi odziv iz Italije, ki opozarja na potrebo po enotnem evropskem zastopstvu v morebitnih mirovnih pogajanjih. Poljska je pobudo podprla pod pogojem, da je usklajena s Kijevom.

Finski predsednik Alexander Stubb in norveški premier Jonas Gahr Støre sta po telefonu govorila z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ga pozvala, naj konča invazijo ter začne resna pogajanja. V Kremlju so za podpihovanje vojne obtožili EU in Nato, Putin pa je vztrajal pri 'legitimnih interesih Ruske federacije'. Pogovor je sprožil nezadovoljstvo danske premierke, ki je pobudo označila za neusklajeno.

Ruska vojska je ponoči z raketami in droni napadla vojaško-industrijske objekte ter infrastrukturo v Kijevu, Harkovu in Odesi; v napadu je umrla ena oseba, več je ranjenih. Finski in norveški voditelj sta po telefonu govorila s Putinom o končanju vojne, pri čemer je Putin kritiziral konfrontacijsko politiko EU in Nata. Danska premierka je izrazila skeptičnost do njune pobude, ker ni bila usklajena z drugimi članicami EU.

Finski in norveški premier sta v pogovoru s Putinom pozvala k končanju vojne v Ukrajini. Putin je kritiziral konfrontacijsko politiko EU in Nata, medtem ko je danska premierka izrazila skepticizem do njune pobude. Voditelji so se dogovorili za nadaljnje neposredne stike.