Pismo bralca Franca Bešterja izraža podporo šolski reformi, ki poudarja usvajanje znanja, domoljubne vrednote, objektiven pogled na zgodovino in vračanje avtoritete učiteljem. Avtor kot bivši pedagog opozarja, da bo reformo težko izvesti zaradi globoke duhovne in moralne krize otrok, permisivne vzgoje, vpliva digitalnih medijev in dediščine komunizma. Zaključuje, da številnih problemov šolstva po politični poti ni mogoče rešiti, levica pa zavira spremembe, ker ji šola služi kot podsistem za nadzor.

Članek povzema idejo Branimirja Štruklja za reformo šolstva, ki jo je predstavil v rubriki Zadnja plat. Avtor verjetno analizira predloge za spremembe v izobraževalnem sistemu, ki so pomembne za slovensko politično in lokalno okolje. Vsebina je zaradi aktualnosti in povezanosti z javnimi politikami srednje pomembna za bralca, ki spremlja domače zadeve.

Članek obravnava načrtovano reformo slovenskega šolskega sistema, ki jo vodi minister Rončević. Avtorica trdi, da reformi, katere cilj je večja strokovna avtonomija učiteljev in kakovost znanja, ostro nasprotujejo levica, sindikati in pedagoški establišment. Kljub pritiskom in diskreditacijam minister vztraja, da bo reforma izvedena.

Priprava celovite reforme vzgoje in izobraževanja poteka ob širokem vključevanju stroke, vendar se v javnosti pojavljajo netočne informacije in peticije. Ministrstvo redno pojasnjuje proces, reformi pa najbolj nasprotujejo levičarski krogi. Članek obravnava politične napetosti okoli izobraževalne reforme.

Državna sekretarka Mojca Škrinjar je v intervjuju za Demokracijo razkrila, da po nacionalnem preverjanju znanja v 3. razredu zna brati le okoli 38 odstotkov tretješolcev. Napovedala je reformo izobraževanja, ki bo med drugim prinesla vrnitev k prenovljeni osemletni osnovni šoli, saj se po njenih besedah upadanje znanja ujema z uvedbo devetletke. Poudarila je, da je treba prekiniti permisivno nezahtevnost pri branju in razumevanju.

Članek obravnava vlogo učitelja kot strokovne avtoritete in kritizira sodobne trende v šolstvu, ki šolo obravnavajo kot storitev. Avtor poudarja, da šola ne sme biti prostor zgolj zabave, ampak sistematičnega pridobivanja znanja in intelektualnega razvoja. Poziva k resni šolski reformi, v kateri bi imeli besedo tudi učitelji praktiki.

Vse več otrok v Sloveniji ima odločbe o usmeritvi, kar šole opozarja na pomanjkanje kadra in težave pri izvajanju prilagoditev. Sogovornika Sašo Božič in Darja Barborič Vesel v podkastu Onaplus pozivata k spremembam, saj menita, da sistem ne prepoznava resničnih potreb otrok in da ocene ne odražajo pravičnosti. Opozarjata na potrebo po večji avtonomiji učiteljev in zmanjšanju pritiskov na učence.

V članku avtorja razmišljata o naraščajočem številu odločb o usmerjanju otrok v slovenskih šolah ter o tem, ali sistem zares pomaga otrokom ali le prikriva pomanjkljivosti. Sogovornika Darja Barborič Vesel in Sašo Božič poudarjata, da so potrebne korenite spremembe v šolstvu.