Demokrati Anžeta Logarja so skupaj z Gibanjem Svoboda in levico v državnem zboru izglasovali tri sodnike, ki jih je prej zavrnila mandatno-volilna komisija, s čimer so premagali SDS in NSi. Odločilna sta bila posamezna glasova pri dveh imenovanjih, kjer je bil izid 39 proti 38. Kandidat za vrhovnega sodnika Borisa Gabrijela Hrovata, ki so mu nasprotovali tudi Demokrati, ni bil izvoljen.

Kandidat za vrhovnega sodnika Boris Gabrijel Hrovat, ki je v preteklosti želel nezakonito zapreti novinarja, ni dobil podpore Državnega zbora, kar je razburilo poslanko Leno Grgurevič. Ta je ob tem skrajne desničarje obtožila rušenja pravnega reda. Državni zbor je kljub temu sprejel predloge za imenovanje drugih sodnikov.

Državni zbor je s 44 glasovi proti zavrnil imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika, ki je leta 2022 odredil pripor desnemu novinarju Bojanu Požarju. Opozicija opozarja na politizacijo sodstva, medtem ko koalicija poudarja pomen neodvisnosti. Sodni svet je posvaril pred nadomeščanjem strokovnih odločitev s politično presojo.

Državni zbor je s 33 glasovi za in 44 proti zavrnil imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika, pri čemer so koalicijske stranke poudarjale neodvisnost sodstva, opozicija pa je opozarjala na politično spodkopavanje pravosodja. Spornost kandidata izhaja iz njegove vpletenosti v odreditev pripora novinarju Bojanu Požarju leta 2022, ki ga je vrhovno sodišče kasneje razveljavilo kot nezakonitega. DZ je kljub temu potrdil šest drugih sodnikov, tudi v nasprotju z mnenjem mandatno-volilne komisije.

Državni zbor je s 33 glasovi za in 44 proti zavrnil imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika, s čimer je sledil mnenju MVK. V SDS so poudarjali pomen neodvisnosti sodstva, medtem ko so v opoziciji opozarjali na spodkopavanje pravosodne veje oblasti. Sodni svet je izrazil zaskrbljenost zaradi nadomeščanja strokovno utemeljenih kandidatur s politično presojo.

Državni zbor je zavrnil kandidaturo Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika, kar je sprožilo ostro reakcijo Sodnega sveta. Slednji opozarja, da gre za politično presojo, ki nadomešča strokovna merila, in izraža zaskrbljenost zaradi ogrožanja neodvisnosti sodstva. Postopek imenovanja se bo nadaljeval novembra, ko bo Sodni svet odločil o naslednjih korakih.

Državni zbor je s 33 glasovi za in 44 proti zavrnil imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika, s čimer je sledil mnenju Mandatno-volilne komisije. Proti so glasovali v SDS, NSi, SLS, Fokusu in Demokratih, medtem ko je opozicija opozarjala na spodkopavanje neodvisnosti sodstva. Potrjenih je bilo šest drugih sodniških imenovanj, pri treh pa DZ ni sledil mnenju MVK.

Državni zbor je danes zavrnil imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika, saj je bilo zanj le 33 glasov za in 44 proti. Poslanci SDS so poudarjali neodvisnost sodstva, medtem ko je opozicija koalicijo obtožila spodkopavanja pravosodne veje oblasti. Sprejeti pa so bili predlogi za imenovanje ostalih šestih sodnikov.

Sodni svet je vrhovnega sodnika predlagal Borisa Gabrijela Hrovata, ki je bil del senata, ki je leta 2022 nezakonito odredil pripor novinarja Bojana Požarja. Vrhovno sodišče je pripor razveljavilo, a je svet Hrovata kljub temu soglasno podprl. O njegovi imenitvi bo dokončno odločal državni zbor.

Sodni svet je soglasno predlagal imenovanje višjega sodnika Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika, kljub njegovi vpletenosti v nezakonit poskus zapora novinarja Bojana Požarja. Poslanci koalicije in stranke Resnica so njegovo imenovanje v mandatno-volilni komisiji zavrnili brez pojasnila, kar je sprožilo zaskrbljenost sodnega sveta. Primer odpira resna vprašanja o neodvisnosti sodstva in spoštovanju novinarske svobode v Sloveniji.