Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije je zapustila strokovne posvete o šolski reformi, ker ministrstvu očita politično pristranskost in navidezno vključevanje stroke. Minister Borut Rončević očitke odločno zavrača in poudarja, da so posveti odprti za vsa mnenja ter da želi več prostora nameniti praktičnim izkušnjam učiteljev in ravnateljev. Reforma med drugim predvideva možnost prehoda na sodobno osemletko ter večjo avtonomijo strokovnih delavcev.

Ministrstvo za izobraževanje ostro zavrača diskreditacijo učiteljev in ravnateljev ter očitke o pristranskosti pri šolski reformi. Poudarjajo, da nihče nima monopola nad strokovnostjo. Odziv sledi odločitvi Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, da preneha s sodelovanjem.

Strokovna združenja na področju vzgoje in izobraževanja so v odprtem pismu pozvala k spoštljivemu javnemu komuniciranju, potem ko je ministrstvo kritično odgovorilo na očitke Zveze društev pedagoških delavcev glede reforme šolstva. Opozarjajo, da način izražanja stališč politikov in javnih osebnosti pomembno vpliva na vrednote in vedenje mladih.

Članek Branka Kodermana kritizira slovenski šolski sistem, zlasti Gabrovo šolo, ki naj bi otroke s selektivno pedagogiko in poudarkom na točkovanju usodno poneumljala ter jih vodila v narcisizem in psihotične motnje. Avtor zagovarja učenje slovenskega jezika in domoljubja kot temelj za moralno vzgojo in zdrav osebnostni razvoj. Druga triada po njegovem mnenju otroke še dodatno potiska v egoizem in odvisnost od zunanjih priznanj.

Članek kritizira šolski sistem v Celju zaradi indoktrinacije otrok s političnimi vsebinami, pri čemer izpostavlja primer aktivistke Flurine Ametaj, ki je iz civilne družbe prešla na kandidatno listo Gibanja Svoboda in naj bi mlade nagovarjala v tujem jeziku. Avtor opozarja na zlorabo izobraževalnega sistema za politično propagando ter pomanjkanje integracije in spoštovanja slovenstva. Članek poziva k reformi šolstva in podpori mediju Demokracija.

Avtokratom pogosto spodletijo reforme zaradi »odmevne komore« in neposlušanja stroke, svetovalne funkcije pa zasedajo nestrokovne, a lojalne osebe. V pismih je kritiziran minister Borut Rončević kot avtokrat na šolskem področju, ki ne upošteva argumentov stroke. Avtorji poudarjajo pogum šolnikov in državljanov v uporu ter nujnost ukrepanja pristojnih organov za zaščito pravne države.

Premier Janez Janša je izjavil, da je v slovenskih šolah danes več učiteljev in manj učencev kot ob osamosvojitvi, kar je sprožilo ostre odzive sindikata Sviz. Preverili smo statistične podatke SURS, ki kažejo na spreminjanje razmerja med učenci in učitelji v osnovnih in srednjih šolah. Analiza razkriva, da se število učencev zmanjšuje, medtem ko število zaposlenih narašča.

Minister za izobraževanje Borut Rončević je predstavil celovito reformo šolstva, ki temelji na odprtem in vključujočem procesu s sodelovanjem učiteljev in ravnateljev. Zagotovil je, da reforma ne predvideva odpuščanja učiteljev, temveč zmanjšanje administrativnih bremen in krepitev njihove avtonomije. Ob tem je napovedal tudi dodatne ukrepe za izboljšanje bralne pismenosti.

Državna sekretarka Mojca Škrinjar poudarja, da mora biti šola ideološko nevtralna, kar pomeni, da lahko učitelji pri pouku predstavijo različne politične programe, ne smejo pa zagovarjati samo ene stranke. Meni, da je mladim treba pokazati celoten politični spekter in jim pustiti, da se sami odločijo.

Minister za izobraževanje Borut Rončević obtožuje sindikat SVIZ in opozicijsko Levico širjenja neresnic, da bi ustavili šolsko reformo. Sindikat je zbral 22.605 podpisov proti reformi, minister pa zagotavlja, da odpuščanja in nižanja plač niso načrtovana. Rončević reformo zagovarja kot nujno za boljšo pismenost in delovne pogoje, nasprotnike pa označuje za zaviralce razvoja.

Minister za izobraževanje Borut Rončević obtožuje sindikat SVIZ in Levico širjenja neresnic v želji po zaustavitvi šolske reforme. Sindikat in opozicija se hvalijo z zbranimi podpisi proti reformi, minister pa ostaja miren in odločen. Gre za politični boj okoli prihodnosti slovenskega šolstva.

Komentator dr. Matevž Tomšič analizira napovedano šolsko reformo ministra Boruta Rončevića, ki vključuje ukinitev devetletke in vrnitev osemletke. Opozarja na močan odpor leve opozicije, ki izobraževalni sistem vidi kot svoj monopol, vzpostavljen že v času LDS. Reforma naj bi razgradila ideološko hegemonijo levice na področju šolstva.

Mojca Škrinjar, državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino, je v intervjuju napovedala reformo izobraževanja, ki temelji na desetih izhodiščih ministra Boruta Rončevića. Reforma naj bi Slovenijo umestila v visokotehnološko družbo, ekipa pa je odprta za sodelovanje s stroko in javnostjo.

Ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Boruta Rončeviča predlaga spremembe opisnega ocenjevanja v prvih dveh razredih, kar je sprožilo ostre odzive sindikata SVIZ in strokovnjakov. Kritiki opozarjajo na pomanjkanje analiz in izključevanje stroke, medtem ko ministrstvo zagovarja pogostejše ocenjevanje za spodbujanje rednega učenja. Reforma ostaja sporna, saj se porajajo pomisleki o stresu za učence in ustreznosti takšnih sprememb.

V šolstvu so spremembe nujne, a o njih ni slišati nič novega. Minister je ponovil, da pedagoškega establišmenta ne bo v njegovem strokovnem svetu, kar kaže na nespoštljiv odnos. Opozicija je na nujno sejo čakala 45 dni.

Jože Biščak v kolumni kritizira izobraževalni sistem, ki naj bi zaradi progresivne ideologije in enakosti zniževal kriterije ter zaviral napredek nadarjenih posameznikov. Avtor zagovarja popolno razstavitev sistema in uvedbo meritokratskega kurikula, osredotočenega na znanje. Kot primer navaja prilagajanje študijskih programov nižjim intelektualnim sposobnostim študentov.

Slovenski minister za izobraževanje Borut Rončević vztraja pri reformi, ki bi lahko namesto devetletke znova uvedla osemletko, a se sooča s kritikami strokovne javnosti in političnih strank. Opozicija in učiteljski sindikati opozarjajo, da so potrebne predvsem večje investicije v šolstvo in boljši delovni pogoji, ne pa nagla sprememba sistema. Reforma je odvisna tudi od financiranja, saj predlog proračuna ministrstva za leto 2027 predvideva manj sredstev, kot jih šolstvo porabi letos.

Odbor DZ za izobraževanje razpravlja o napovedani šolski reformi, ki jo zagovarja minister Borut Rončević zaradi slabih rezultatov PISA 2025. Del opozicije (Levica, Svoboda, SD) nasprotuje ukinitvi devetletke in zahteva širšo razpravo ter vključitev stroke. Kritike prihajajo tudi s strani sindikatov in strokovnjakov, ki opozarjajo na potrebo po premišljenih korakih in ustreznem financiranju.

Minister za izobraževanje Borut Rončević vztraja pri nujnosti šolske reforme, ki jo zahtevajo v Levici, Svobodi in SD. Opozicija nasprotuje uvedbi osemletke in zahteva več učiteljev ter boljše pogoje, medtem ko minister poudarja slabe rezultate raziskave PISA 2025. Razprava na odboru DZ za izobraževanje traja že več ur, z udeležbo strokovnjakov, sindikatov in nekdanjih ministrov.

Minister Borut Rončević je na nujni seji odbora za izobraževanje predstavil reformo šolstva, vendar je iz strokovnega sveta izločil pedagoški establišment, kar je sprožilo ostre kritike opozicije in stroke. Strokovnjaki poudarjajo, da so spremembe nujne, vendar ne na način, ki bi ogrozil javno šolstvo in temeljil na premalo premišljenih analizah. Razprava je pokazala globoko razhajanje med ministrom in večinskim delom pedagoške stroke.

Sindikat šolnikov je objavil rezultate akcije proti napadom na javno šolstvo in napovedal nadaljnji boj proti reformi ministra Boruta Rončevića. Peticijo proti odpuščanju in omejevanju sindikalnih pravic je podpisalo 22.605 zaposlenih v vrtcih in šolah. V sindikatu opozarjajo na strah med zaposlenimi in znižanje sredstev za šolstvo v prihodnjem proračunu.