Članek analizira prizadevanja ministra za izobraževanje Boruta Rončevića za reformo slovenskega šolstva, ki ga opisuje kot sistemsko zavoženega in polnega težav, kot so pomanjkanje avtoritete učiteljev, birokracija in slabši rezultati. Avtor pohvali ministrovo odločnost, a opozori na tveganje arogantnega in izključujočega pristopa ter poudari potrebo po podpori učiteljev in staršev. Kljub kritikam meni, da si minister zasluži podporo, saj vsaj poskuša uvesti spremembe, za razliko od svojih predhodnikov.

Minister za izobraževanje Borut Rončević napoveduje temeljito prenovo šolskega sistema s prehodom z devetletke na osemletko, kar naj bi izboljšalo pismenost in znanje otrok. Kritikom sporoča, da ni časa za neskončne sestanke, ter poudarja, da bo učiteljska zbornica skrbela za strokovna vprašanja. V intervjuju pojasnjuje tudi okoliščine nakupa letalskih vozovnic za pot na Japonsko in zagovarja gospodarno ravnanje z javnim denarjem.

Članek obravnava spor med ministrstvom za izobraževanje in sindikatom SVIZ glede ustanovitve učiteljske zbornice. Avtor kritizira obe strani, ker si lastita avtonomijo učiteljske stroke, namesto da bi jo omogočili učiteljem samim. Kot rešitev navaja primere iz tujine, kjer zbornico upravlja stroka, ločeno od politike in sindikatov.

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj opozarja, da ministrstvo pripravlja zakon o ustanovitvi učiteljske zbornice brez sodelovanja učiteljev, kar naj bi bilo politično orodje za potrditev sporne šolske reforme. Kot primer navaja Madžarsko, kjer je Viktor Orbán leta 2013 ustanovil podobno zbornico, ki je postala poslušen partner oblasti in ni preprečila velikih učiteljskih protestov leta 2016. Štrukelj meni, da gre za ustvarjanje vtisa podpore reformi, čeprav učitelji z njo ne soglašajo.

Minister za izobraževanje Borut Rončević ostro zavrača kritike sindikata Sviz glede ustanovitve novega učiteljskega združenja in pravi, da se o tem ne bo pogovarjal s sindikati. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj mu očita radikalno levičarsko politiko in nasprotuje vsakršni delitvi učiteljskega kadra. Spor se zaostruje, kar kaže na poglobljene politične napetosti v izobraževalnem sistemu.

Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza, je ostro kritiziral načrte ministrstva za ustanovitev učiteljske zbornice, češ da bo le podaljšana roka šolskega ministrstva. Opozoril je na izključevanje sindikata iz oblikovanja reforme in primerjal situacijo z Madžarsko, kjer je podobna zbornica po njegovih besedah povzročila protest. Dotaknil se je tudi financiranja šolstva, kadrovskih težav in socialnega dialoga.

V razpravi o ustanovitvi učiteljske zbornice sta se soočila Branimir Štrukelj (Sviz) in Matija Horvat (Učiteljsko združenje). Štrukelj meni, da želi vlada z zbornico sindikat omejiti pri strokovnih vprašanjih, Horvat pa trdi, da Sviz duši razvoj šolstva. Oba se ne strinjata glede vloge sindikata in potrebe po novi strokovni organizaciji.