Ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Boruta Rončeviča predlaga spremembe opisnega ocenjevanja v prvih dveh razredih, kar je sprožilo ostre odzive sindikata SVIZ in strokovnjakov. Kritiki opozarjajo na pomanjkanje analiz in izključevanje stroke, medtem ko ministrstvo zagovarja pogostejše ocenjevanje za spodbujanje rednega učenja. Reforma ostaja sporna, saj se porajajo pomisleki o stresu za učence in ustreznosti takšnih sprememb.

V šolstvu so spremembe nujne, a o njih ni slišati nič novega. Minister je ponovil, da pedagoškega establišmenta ne bo v njegovem strokovnem svetu, kar kaže na nespoštljiv odnos. Opozicija je na nujno sejo čakala 45 dni.

Slovenski minister za izobraževanje Borut Rončević vztraja pri reformi, ki bi lahko namesto devetletke znova uvedla osemletko, a se sooča s kritikami strokovne javnosti in političnih strank. Opozicija in učiteljski sindikati opozarjajo, da so potrebne predvsem večje investicije v šolstvo in boljši delovni pogoji, ne pa nagla sprememba sistema. Reforma je odvisna tudi od financiranja, saj predlog proračuna ministrstva za leto 2027 predvideva manj sredstev, kot jih šolstvo porabi letos.

Odbor DZ za izobraževanje razpravlja o napovedani šolski reformi, ki jo zagovarja minister Borut Rončević zaradi slabih rezultatov PISA 2025. Del opozicije (Levica, Svoboda, SD) nasprotuje ukinitvi devetletke in zahteva širšo razpravo ter vključitev stroke. Kritike prihajajo tudi s strani sindikatov in strokovnjakov, ki opozarjajo na potrebo po premišljenih korakih in ustreznem financiranju.

Minister za izobraževanje Borut Rončević vztraja pri nujnosti šolske reforme, ki jo zahtevajo v Levici, Svobodi in SD. Opozicija nasprotuje uvedbi osemletke in zahteva več učiteljev ter boljše pogoje, medtem ko minister poudarja slabe rezultate raziskave PISA 2025. Razprava na odboru DZ za izobraževanje traja že več ur, z udeležbo strokovnjakov, sindikatov in nekdanjih ministrov.

Minister Borut Rončević je na nujni seji odbora za izobraževanje predstavil reformo šolstva, vendar je iz strokovnega sveta izločil pedagoški establišment, kar je sprožilo ostre kritike opozicije in stroke. Strokovnjaki poudarjajo, da so spremembe nujne, vendar ne na način, ki bi ogrozil javno šolstvo in temeljil na premalo premišljenih analizah. Razprava je pokazala globoko razhajanje med ministrom in večinskim delom pedagoške stroke.

Sindikat šolnikov je objavil rezultate akcije proti napadom na javno šolstvo in napovedal nadaljnji boj proti reformi ministra Boruta Rončevića. Peticijo proti odpuščanju in omejevanju sindikalnih pravic je podpisalo 22.605 zaposlenih v vrtcih in šolah. V sindikatu opozarjajo na strah med zaposlenimi in znižanje sredstev za šolstvo v prihodnjem proračunu.

Na tretjem strokovnem posvetu o reformi šolstva so udeleženci podprli uvedbo pripravljalnic za otroke priseljencev, namenjenih učenju slovenščine in spoznavanju kulture, čeprav so se mnenja o izvedbi razlikovala. Razpravljali so tudi o večji podpori nadarjenim otrokom in učinkovitejši obravnavi otrok s posebnimi potrebami, pri čemer so izpostavili pomen otrokovega napredka in hitrejše postopke usmerjanja. Posvet je bil del priprave reformnih rešitev, ministrstvo pa k sodelovanju vabi tudi širšo javnost.

Ministrstvo za izobraževanje je med šolskimi počitnicami objavilo razpis za oglaševalsko kampanjo šolske reforme, ki se začne čez deset dni. Strokovnjaki opozarjajo, da kampanja ne bo imela realnih pozitivnih učinkov, saj reforma sproža pomisleke in nasprotovanja v stroki. Ministerstvo ni razkrilo stroškov kampanje, kritiki pa jo označujejo kot promocijo vladne politike namesto obveščanja.