Avtor komentarja analizira superreferendumsko nedeljo, kjer so volivci podprli pogojevanje denarne socialne pomoči z delom in ukinitev volilne pravice tujcev, kar avtor označuje kot zmago desne koalicije. Opozarja na pristranskost RTVS v korist levice in poziva k nadaljni reformi javnega medija. Članek poudarja polarizacijo med desnico in levico ter napoveduje odločilni decembrski referendum o razvojnem zakonu.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš v podkastu analizirata visoko udeležbo in tesne izide nedeljskih referendumov, kjer je prišlo do preobrata pri zakonodajnem referendumu. Govorita tudi o ostrih odzivih politikov, ki namigujejo na domnevno krajo referenduma o RTV prispevku, kar Žerdin označuje kot napad na integriteto volilnih postopkov. Na koncu se dotakneta še referenduma o prepovedi nošenja burk, pri čemer izpostavita redkost tovrstnih praks v Sloveniji.

Primerjava izidov štirih referendumov kaže, da se volilni vzorci ne ujemajo vedno z delitvijo na levi in desni blok. Slovenska družba je polarizirana, vendar strankarska pripadnost ne pojasni vseh odločitev, saj so včasih bolj izrazite razlike med mesti in podeželjem. Izidi referendumov so odvisni tudi od narave vprašanj, ki sprožijo različne poglede na pravice in vlogo države.

Ustavni pravnik Miro Cerar je v pogovoru za Odmeve pohvalil preudarnost volivcev na referendumih, ki niso sledili politični histeriji, temveč so presojali vsebino. Opozoril je na pravno tveganje morebitnega delnega uveljavljanja referendumskih izidov, kot ga napoveduje vlada glede RTV-prispevka, ter na potrebo po spoštovanju volje volivcev. Dotaknil se je tudi napovedi SDS o krivdni razrešitvi Državne volilne komisije in prihajajočih novih referendumov.

Referendumi so pokazali visoko polariziranost volilnega telesa, vendar se ta ne prekriva povsem z delitvijo na dva politična tabora. Sociolog Roman Kuhar meni, da gre za streznitev in budnico za obe strani.

Referendumi razkrivajo polarizacijo med mestom in podeželjem, vendar ne povsem po strankarski liniji, pojasnjujeta sociologa Roman Kuhar in Miran Lavrič.

Članek kritično komentira dan po štirikratnem referendumu, kjer avtor opozarja na korupcijo, obrambo RTV in družbeno indolentnost. Poudarja, da družba nevarno sprejema nepravilnosti kot normalne ter poziva k večji odgovornosti in kritični presoji. Bistvo je vprašanje, ali je Slovenija zrela za resnične spremembe in ali bodo državljani zahtevali preglednost in poštenost.

Referendumi o ukinitvi RTV prispevka in drugih vprašanjih so pokazali izjemno tesen izid, kjer razlika znaša manj kot 600 glasov. Analiza razkriva, da so desnica in levica pridobivale v različnih delih Slovenije, pri čemer je podpora RTV Sloveniji največja v osrednji Sloveniji in mestih, medtem ko ji na podeželju bolj nasprotujejo. Rezultati kažejo, da se tradicionalna politična ločnica levo-desno pri tem vprašanju delno briše, saj na odnos do RTV vpliva tudi geografska bližina Ljubljani.